Konec aprila se je kip Usnjarja-talca vrnil na svoje mesto. S tem se je zaključilo skoraj tridesetletno obdobje, v katerem je po odtujitvi bronaste skulpture v času gradnje soseske Mali grad na lokaciji stal le še podstavek. Vrnitev spomenika je še posebej simbolna, saj je 5. maja minilo 80 let od njegove prvotne postavitve. Kip je zdaj postavljen v Knafličevem prehodu, v neposredni bližini mesta, kjer je stal nekoč.
Izdelava novega kipa oziroma replike je bila mogoča, ker Muzej novejše zgodovine Slovenije hrani mavčni model, ki je služil kot osnova za nov bronasti odlitek. V muzeju so tudi omogočili izposojo mavčnega modela, ki je bil iz depoja v Pivki prepeljan v livarsko delavnico v Volavljah.
V sodelovanju s pristojno spomeniško-varstveno službo je bila določena nova lokacija v bližnjem Knafličevem prehodu, ki je simbolno povezan z nekdanjo tovarno Utok in s samim spomenikom. Nova lokacija je primernejša z vidika dostopnosti širši javnosti, vizualne izpostavljenosti ter urbanističnega dopolnjevanja odprtega mestnega prostora. Za prestavitev spomenika je bilo pridobljeno kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj. Trenutno nova lokacija še ne pride povsem do izraza, saj se v neposredni bližini nahaja gradbišče nove stanovanjske soseske, ki začasno vpliva na celostno dojemanje postavitve spomenika. Po zaključku gradnje pa bo spomenik dobil ustrezno prostorsko in simbolno vrednost kot osrednji element manjšega javnega trga med obema soseskama, na območju nekdanje tovarne Utok.
Posebno simboliko ima dejstvo, da je bil projekt zaključen tik pred 80. obletnico prve postavitve spomenika, ki je bila 5. maja 1946. Takrat je nekdanji lastnik usnjarne Tone Knaflič financiral postavitev spomenika dvanajstim padlim delavcem tovarne. Bronasti kip predstavlja pretresljivo podobo usnjarja-talca in ostaja trajen opomin na nesmiselnost nasilja ter njegove tragične posledice. Spomenik padlim delavcem tovarne Utok, ki je prvotno stal pred vhodom v tovarno, je kulturni spomenik lokalnega pomena (EID 1-05277), vpisan v register kulturne dediščine, zanj pa velja poseben varstveni režim. Gre za pomembno delo kiparja Boris Kalin iz leta 1946, ki je v tem obdobju ustvaril več bronastih kipov v maniri socialističnega realizma. Načrt za podstavek je izdelal arhitekt Vinko Glanz.
