Tako si je ob podpori svojih domačih rekla Marjana Kopač Farkaš pred dobrima dvema letoma, ko je stopila na lastno podjetniško pot. Ustvariti nekaj svojega je bila želja, ki je v njej tlela že dlje časa. Ko se je srečala z liofilizacijo, jo je kot strela z jasnega zadelo, da je to njena pot. Danes se ob redni službi predaja še blagovni znamki Lifis, v okviru katere proizvaja liofilizirano sadje. Poleg podpore domačih, znancev in prijateljev ji največ pomeni pozitivna energija, ki ji jo delo prinaša, obilo pa jo z zavestno blagovno znamko, ki jo ustvarja, prenaša tudi naprej. »Lifis ni nekaj, kar moram, ampak nekaj, kar lahko. Vedno komaj čakam, da grem v svojo “tovarnico” in začnem liofilizirati sadje,« z zanosom razlaga 43-letna Domžalčanka.
Marjana se v velikem živilskem podjetju, v katerem dela že 15 let, kot nutricionist in marketing manager ukvarja z otroško hrano. V redni službi je uspešna in zadovoljna, saj jo izpolnjuje tako v smislu dela (izzivi, izobraževanja itd.) kot infrastrukture (delovno okolje, pogoji dela, odnosi). A zaradi svoje izobrazbe živilskega tehnologa si je ves čas želela izpolnitve tudi v tej branži. »Podjetniška ideja je v meni tlela že kakšno desetletje. Želela sem si ustvariti nekaj svojega, kar bi mi predstavljalo izpolnitev na mojem strokovnem področju,« razlaga Marjana.
Leta se je tako preigravala z različnimi idejami, a prave ni bilo – vse dokler je ni na dopustu prešinilo – liofilizacija! »Postopek sem spoznala že med študijem, kasneje pa se nisem več srečevala z njim. Še isti trenutek sem besedo vpisala v spletni iskalnik in odprle so se mi možnosti, ki mi niso pustile mirovati. Z največjim navdušenjem in žarom, kot sem lahko, sem idejo predstavila možu in otrokoma. Karakterno sva si z možem zelo različna, jaz sem eksplozivna raketa, on je pametna zavora. Še dobro, da je tako! Takoj sva začela razpravljati o ideji, njenih prednostih in slabostih. Mož je imel tehtne razloge, zakaj ne, jaz pa jasno vizijo, zakaj ja,« se spominja Marjana. Ko sta predelala vse minuse, od manj prostega časa, finančnega zalogaja, zahtev redne službe do, ne nazadnje, majhnih otrok, je tehtnico prevesila ena sama misel: kdaj, če ne zdaj. »Po 40. letu si želiš ustvariti nekaj svojega, da si ne boš nekoč očital, da nisi poskusil,« razlaga Marjana.
Odločitev je bila sprejeta, še pred uresničitvijo ideje in ustanovitvijo podjetja pa je Marjana doživela neizmerno podporo, ki jo še danes, dve leti kasneje, gane do solz. »Ko smo prišli z dopusta, sva z možem idejo najprej predstavila mojima staršema, s katerima živimo v skupni hiši. Bila sta popolnoma navdušena, idejo sta lepo sprejela in mi s tem dala neverjeten zalet,« je nad srčnostjo staršev Marjana prevzeta še danes. Podprli sta jo tudi obe sestri, Polona je oblikovalka, grafična podoba podjetja Lifis je njeno delo, Vesna pa je Marjanina psihična opora, pred rojstvom Lifisa so bili potrebni neskončni sprehodi in pogovori z njo. Ravno zaradi te neskončne podpore pravi, da je Lifis družinsko podjetje, saj ji domači in prijatelji omogočajo pogoje, da lahko dela. Tudi v podjetju, kjer je Marjana zaposlena, so njeno podjetniško zgodbo zelo pozitivno sprejeli. »Pri meni se oboje prepleta in povezuje. Znanja iz enega področja lahko prenesem na drugega in obratno. Gre za sinergijo in tako sem lahko na obeh področjih še boljša. Služba in hobi ne tekmujeta med sabo, ampak se dopolnjujeta,« meni Marjana.
Rada se povezuje
Liofilizacija je sušenje z zamrzovanjem. Gre za visokotehnološki postopek, pri katerim sadeže v posebni napravi najprej globoko zamrznemo, potem pa ob postopnem zmanjševanju tlaka in nežnim naraščanjem toplote (do največ 50⁰C) dosežemo, da voda iz njih sublimira, tj. preide neposredno iz trdnega v plinasto stanje, ne da bi poškodovala celične stene. V Marjanini ponudbi, ki jo najdemo na spletni strani lifis.si, je na voljo liofilizirano sadje (jagode, banane, kivi, mango, maline, marelice, slive, borovnice, hruške) in zelenjava. Čeprav so ji ponujali, da bi liofilizirala tudi izdelke živalskega izvora, se je odločila, da v njenem podjetju tega ne bo, saj tudi sama uživa le rastlinsko hrano oz. je veganka. Odprta je za vse ostale izdelke, tudi bolj eksotične, trenutno se v njenem stroju liofilizira pitaja oz. zmajev sadež, poskusila je tudi že s citrusi, rdečo peso ipd.
Ker je njeno podjetje butično, se lahko loti manjših povpraševanj. Tako trenutno sodeluje z domžalsko destilarno Beyond Mura, v kateri Jernej Horvat izdeluje domači gin, povezuje pa se tudi z raznimi restavracijami in ostalimi podjetniki. Med njimi posebej ceni Roka Stariča, Domžalčana, ki je uspel s svojim podjetjem Rok’s Nut Butter. »Z Rokom sva pod združeno blagovno znamko ravno pred dvema tednoma trgu ponudila liofilizirane banane. Sicer pa je bil on tisti, ki je v meni videl potencial, verjame vame in mi daje podjetniške nasvete,« je hvaležna Marjana, ki pravi, da kar vre od idej, ko se z Rokom dobita na kavi.
Sicer pa podjetnica vrat ne zapira nikomur, niti konkurenci. »S konkurenco si želim sodelovati, saj menim, da je priložnosti za liofilizirane izdelke še dovolj. Še pred nekaj leti jih potrošniki niso poznali, zato si močno želim, da bi jih skupaj s konkurenco znali pravilno pozicionirati. Gre za izdelke premuim butičnega razreda, ki niso poceni. To je izdelek za kupca, ki si ga lahko privošči, zato je treba cenovno politiko pravilno oblikovati,« je prepričana Marjana.
Ob sobotah diši cela hiša
Ker je Marjanina priprava liofiliziranega sadja butična, izbira le najboljše, pravzaprav vrhunsko sadje. Maline, jagode, marelice, hruške, slive in jabolka kupuje na domžalski tržnici od kmetije iz Brestanice, s katero sodeluje že dlje časa in ji pripravi samo najboljše sadje. Bolj eksotične sadeže, kot sta kivi in mango, kupuje neposredno od kmetov, združenih pod t. i. Crowd Farmingom. Ekološki kivi tako prihaja iz Italije, mango pa iz Španije, kjer ima Lifis čisto svoje, posvojeno mangovo drevo. »Smo ponosni lastniki mangovca, ki smo ga poimenovali, seveda, Lifis. Letos oktobra ga gremo prvič tudi pogledat, ga doživet, pozdravit ljudi, ki delajo z njim,« se veselijo v družini Kopač Farkaš, Marjana pa dodaja, »to je tisto, kar je vredno, kar pri tem sadju čutim. Lahko bi šla v supermarket in kupila najcenejše sadje, ampak mi ni treba oz. si tega ne pustim, saj je celoten proces predrag, da bi to dopuščala.«
V njeni “tovarnici”, ki si jo je z izdatno pomočjo staršev uredila v domači kleti, vse delo poteka ročno. »Sobote so moje. Ko nesem sveže sadje v klet, diši cela hiša. Vsak košček je nežno pripravljen, delam z rokavicami, sadja se poskušam čim manjkrat dotikati, da se ne poškoduje kožica. Narezano sadje nato skrbno zložim na pladenj, ki ga dam v liofilizator,« opisuje Marjana. Liofilizacija traja različno dolgo, odvisno od vsebnosti vode v sadju in količine sadežev na pladnju. Pri jagodah, denimo, postopek traja do 40 ur, maline zahtevajo še več časa, tudi do 48 ur, medtem ko sta kivi in mango liofilizirana že v 20 urah. »Sadje vzamem iz liofilizatorja in ga takoj prenesem v steklene kozarce s silikonskim obodom. Ko stranka odda naročilo, liofilizirano sadje prenesem v embalažo, napišem deklaracijo, zapakiram v škatlo, opremim z vizitko in najboljšimi željami ter odnesem na pošto. Celoten proces je torej moje delo,« opisuje Marjana.
Blagovna znamka, ki širi pozitivne vibracije
Marjana v celoten proces vloži ogromno ljubezni, skrbnosti in umirjenosti. Prav tako kot vrhunske surovine ji je namreč pomembno, da njen Lifis izžareva pozitivno energijo. To imenujemo zavestna blagovna znamka in s tem izrazom se je Marjana srečala pred kratkim na predavanju službenega partnerja Jake Lenardiča. »Predaval je o zavestnih blagovnih znamkah, ki na pravi način odgovarjajo na resnične potrebe, ob tem pa širijo dobro vibracijo. Ko sem ga poslušala, sem vedela, da je Lifis zavestna blagovna znamka, saj je podčrtana z dobrimi mislimi. Kmetje sadje z ljubeznijo pošljejo meni, jaz jo sprejmem in v celoten proces, ne le v izdelek, vnesem svojo energijo, čas, umirjenost, ljubezen, ki so tako popotnica vsemu, kar delam. Verjamem, da se vsa ta moja pozitivna energija shrani v Lifisov kozarček in tako prenese na stranke. Čeprav sama dajem energijo, jo pravzaprav na ta način tudi dobivam, saj me postopek energijsko polni,« razlaga Marjana.
Izdelek Lifis je torej več kot le liofilizirano sadje v embalaži. Gre za celoten skupek: od izbranih, visoko kakovostnih in ročno pripravljenih sestavin je del izdelka tudi grafična podoba, tekstovna in slikovna prezentacija ter cenovno pozicioniranje. Ne nazadnje je Lifis za Marjano tudi poligon za preizkušanje marketinških strategij. »Levji delež vsega, kar znam o marketingu, sem se naučila od odličnega mentorja in prijatelja Martina Korošca. Leta je name nesebično predajal znanje, da sem lahko za Lifis sama izdelala spletno stran, da samozavestno objavljam vsebine na družbenih omrežjih, pišem besedila in obvladujem ostale zakonitosti v marketingu,« pravi Marjana.
Za zavestno blagovno znamko je značilno tudi, da prodaja, dobiček, finančni uspeh niso cilj, temveč le posledica vseh dobrih vibracij. To v svojem podjetju živi tudi Marjana, ki pravi: »Stvari se zgodijo, ko je čas za to. Treba je biti odprt, iskren, in potem pridejo pravi ljudje.« Cilj njenega dela ni denar. »Lifis ni moj osnovni vir zaslužka. Želim si uspeti … ampak ne govorim o finančnem uspehu, temveč o delu, na katerega gledam s ponosom. Pa ne zgolj jaz, tudi moj mož, otroka, starši, sestri … vsi ljudje, ki me obkrožajo, poznajo mojo zgodbo in so ponosni nanjo. Poleg tega je moja zgodba tudi dota otrokoma, ki jima s tem dajem delovne navade, pozitivno naravnanost in zdrave prehranske temelje, kajti verjamem, da je prehrana osnova zdravja za vse življenje,« pravi Marjana, ki pa ni zgolj poslovna ženska, partnerica in mama, temveč tudi avtorica prekrasne knjige s pesmimi za otroke in odrasle Otroci imajo srce za poljube, ki je izšla v slovenskem in angleškem jeziku. Tudi pesmi so v njej zorele desetletje, luč sveta pa so ugledale – kako simbolično – v istem letu, kot je zaživelo Marjanino podjetje.
Seveda na njeno podjetniško pot vstopajo tudi izzivi, a Marjana jim je kos s svojo pozitivno energijo. »Lifis je moj otrok in njegovo življenje me danes navdihuje enako močno kot prvi dan,« zaključuje.
