»Kakovost vode v Kamniški Bistrici se s kemijskega vidika sicer izboljšuje, vendar mikrobiološka slika, predvsem dolvodno od Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale-Kamnik, še vedno opozarja na prisotnost fekalnega onesnaženja,« so sporočili iz Centralne čistine naprave Domžale-Kamnik.
Na podlagi podrobnih podatkov analiz, ki jih enkrat letno v poletnem času opravlja Centralna čistilna naprava (CČN) Domžale-Kamnik, so strokovnjaki ocenili varnost osvežitve na treh priljubljenih točkah vzdolž Kamniške Bistrice. Pri tem imata glavno besedo bakteriji E. coli in intestinalni enterokoki. Gre za organizma, ki sta naravno prisotna v črevesju ljudi in živali, njun pojav v reki pa je jasen opozorilni znak za fekalno onesnaženje in morebitno prisotnost zdravju nevarnih klic.
Če se odpravite proti izviru reke, vas na prvem merilnem mestu Drinov rob čaka čudovito čista in varna voda. Vrednosti obeh bakterij tam znašata zanemarljivih 22 CFU/100 mL, kar je daleč pod kritično mejo za celinske vode, odlično kakovost pa potrjujeta tudi nizka prevodnost (207 µS/cm) in visoka vsebnost kisika (12,3 mg/l). Edini pravi izziv za kopalce na tej točki je izjemno osvežilna temperatura vode, ki se giblje okoli hladnih 10,7 °C.
Čisto drugačna zgodba pa se začne pisati nižje po toku. Že pri mostu v Študi, ki leži tisoč metrov nad iztokom iz čistilne naprave, strokovnjaki kopanje odsvetujejo. Prisotnost E. coli je tam dosegla natanko 1.000 CFU/100 mL, kar je uradna meja tveganja, s 330 CFU/100 mL pa so tik pod varnostnim pragom tudi enterokoki. Čeprav je voda s prijetnimi 17 stopinjami precej bolj mikavna za skok v valove, njena mikrobiološka slika zaradi človekovih vplivov gorvodno žal že prinaša tveganje za zdravje.
Najbolj skrb vzbujajoče pa je stanje na tretji lokaciji, pri mostu v Biščah, slab kilometer in pol pod iztokom čistilne naprave, kjer je kopanje zaradi neposredne nevarnosti za zdravje strogo odsvetovano. Vpliv iztočne vode potrjujejo že fizikalno-kemijski kazalniki, saj prevodnost naraste na 450 µS/cm, celotni dušik se več kot podvoji na 2,7 mg/l, nitratni dušik pa doseže 0,57 mg/l. Glavni razlog za rdečo luč pa so alarmantne mikrobiološke vrednosti, saj E. coli z 12.000 CFU/100 mL varnostno mejo za kopanje presega kar dvanajstkrat, visoki pa so tudi enterokoki s 1.400 CFU/100 mL.
Ker Kamniška Bistrica ni uvrščena med uradne slovenske kopalne vode, zakonodaja za čistilno napravo ne zahteva obveznega razkuževanja iztočne odpadne vode, zato se ta postopek ne izvaja. Čeprav se reka v poletni pripeki zaradi nizkega vodostaja in močnega sonca hitro ogreje tudi nad prijetnih 20 stopinj Celzija, se je vročim dnem navkljub varneje izogniti njenim spodnjim tokovom ter poletno osvežitev raje poiskati kje drugje.
Kaj najbolj vpliva na kakovost vode po iztoku?
Na kakovost Kamniške Bistrice dolvodno od iztoka iz čistilne naprave najbolj vplivajo prav nenadzorovani vtoki strupenih snovi v kanalizacijski sistem. Lani so na vtoku Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale-Kamnik večkrat zaznali dotok strupenih snovi, ki so delno, v enem primeru pa celoti, porušile biološki proces čiščenja odpadne vode, medtem ko se je letos število teh dogodkov zmanjšalo, manjša pa je bila tudi njihova intenzivnost. Biološko čiščenje sicer poteka v bazenih s skupno prostornino 28.000 kubičnih metrov, kjer ob vdoru nevarnih snovi pride do poškodbe ali zastrupitve mikroorganizmov aktivnega blata (kot so bakterije, arheje in praživali), ki skrbijo za razgradnjo organskih snovi. Ko so ti mikroorganizmi poškodovani, ne morejo več učinkovito čistiti odpadne vode, del strupenih snovi pa se nato veže na blato, del pa se razredči in s čiščeno vodo odteče neposredno v vodotok. Da bi preprečili tovrstne incidente in spodbudili uporabnike k odgovornejšemu ravnanju, je CČN Domžale-Kamnik v sodelovanju z lastniškimi občinami ter lokalnimi komunalnimi podjetji (Javno komunalno podjetje Prodnik, Komunala Kranj in Režijski obrat Občine Komenda) zagnala dvoletni ozaveščevalni projekt Obvladajmo odplake, namenjen pravilnemu odvajanju odpadnih voda v kanalizacijo.
