Letošnje analize vode v Kamniški Bistrici, ki jih opravlja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, kažejo, da se kakovost vode po toku navzdol hitro slabša. V primerjavi z lanskim letom zgornji del reke pri Drinovem robu ostaja mikrobiološko zelo čist, pri mostu v Študi pa je stanje slabše, saj je vrednost bakterije E. coli letos presegla opozorilno mejo za kopanje. Pri mostu v Biščah so vrednosti E. coli in enterokokov sicer nižje kot leta 2025, a še vedno tako visoke, da kopanje zaradi možnega tveganja za zdravje ostaja strogo odsvetovano.
Pri ocenjevanju mikrobiološke kakovosti vode sta ključna kazalnika E. coli in intestinalni enterokoki, ki kažeta na fekalno onesnaženje. Pri celinskih vodah se kot opozorilna meja uporablja vrednost 1.000 CFU/100 ml za E. coli in 400 CFU/100 ml za intestinalne enterokoke.
Pri Drinovem robu je voda tudi letos mikrobiološko zelo čista. Vrednosti E. coli in enterokokov so bile nizke ter še nekoliko boljše kot lani, zato ta del reke glede kakovosti vode ne vzbuja skrbi. Voda pa je bila ob meritvah zelo hladna, imela je le 9,4 stopinje Celzija. Ob tem velja opozoriti, da kopanje na izviru Kamniške Bistrice ni dovoljeno, predvsem zaradi varovanja narave in pitne vode, ne zato, ker bi bila izvirska voda onesnažena.
Nižje po toku, pri mostu v Študi, je slika drugačna. Vrednost E. coli je letos presegla opozorilno mejo za kopanje, medtem ko je bila lani na meji. Enterokoki so bili letos sicer nižji kot lani, a zaradi presežene vrednosti E. coli strokovnjaki kopanje na tem območju odsvetujejo.
Najbolj skrb vzbujajoče ostaja stanje pri mostu v Biščah. Vrednost E. coli je bila letos več kot osemkrat nad opozorilno mejo za kopanje. To je sicer manj kot lani, ko je bila vrednost še višja, vendar je stanje še vedno daleč od varnega. Povišani so bili tudi enterokoki, zato je kopanje na tej lokaciji zaradi možnega tveganja za zdravje strogo odsvetovano.
Ker Kamniška Bistrica ni uvrščena med uradne slovenske kopalne vode, zakonodaja za čistilno napravo ne zahteva obveznega razkuževanja iztočne odpadne vode, zato se ta postopek ne izvaja. Čeprav reka v poletnih dneh marsikoga vabi k osvežitvi, je zlasti v spodnjem toku potrebna velika previdnost, zato je varneje poletno osvežitev poiskati drugje.
Kaj najbolj vpliva na kakovost vode po iztoku?
Na kakovost Kamniške Bistrice dolvodno od iztoka iz čistilne naprave najbolj vplivajo prav nenadzorovani vtoki strupenih snovi v kanalizacijski sistem. Lani so na vtoku Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale-Kamnik večkrat zaznali dotok strupenih snovi, ki so delno, v enem primeru pa celoti, porušile biološki proces čiščenja odpadne vode, medtem ko se je letos število teh dogodkov zmanjšalo, manjša pa je bila tudi njihova intenzivnost. Biološko čiščenje sicer poteka v bazenih s skupno prostornino 28.000 kubičnih metrov, kjer ob vdoru nevarnih snovi pride do poškodbe ali zastrupitve mikroorganizmov aktivnega blata (kot so bakterije, arheje in praživali), ki skrbijo za razgradnjo organskih snovi. Ko so ti mikroorganizmi poškodovani, ne morejo več učinkovito čistiti odpadne vode, del strupenih snovi pa se nato veže na blato, del pa se razredči in s čiščeno vodo odteče neposredno v vodotok. Da bi preprečili tovrstne incidente in spodbudili uporabnike k odgovornejšemu ravnanju, je CČN Domžale-Kamnik v sodelovanju z lastniškimi občinami ter lokalnimi komunalnimi podjetji (Javno komunalno podjetje Prodnik, Komunala Kranj in Režijski obrat Občine Komenda) zagnala dvoletni ozaveščevalni projekt Obvladajmo odplake, namenjen pravilnemu odvajanju odpadnih voda v kanalizacijo.
