torek, 27 februarja, 2024
4 C
Kamnik
4 C
Kamnik
torek, 27 februarja, 2024
DomovAktualnoKako lahko kulturni dom ostane aktiven

Kako lahko kulturni dom ostane aktiven

V torek so člani Javnega zavoda za kulturo Kamnik v Samostanu Mekinje organizirali razpravo o pomenu kulturnih domov z naslovom Včeraj, danes in po(jutri)šnjem. Na pogovoru so sodelovali  predstavniki kulturnih domov in nevladnih organizacij iz vse Slovenije.


Kulturni dom v lokalnem okolju je že od nekdaj edini stik s kulturo številnih prebivalcev. V njih se udejstvujejo številne ljubiteljska kulturna in nekulturna društva. Poleg tega pa so kulturni domovi pomembni tudi za ohranjanje kulturne dediščine in identitete lokalne skupnosti, zaposleni v kulturnih domovih pa imajo odgovorno nalogo, da obiskovalcem ponudimo različne kakovostne kulturne vsebine. Pogovor kulturnih delavcev je tako tekel tudi o tem, kako dvigniti domove na višjo raven in kako vzpostaviti norme, ki bodo veljale za celotno državo. 

Zbrane je na začetku nagovoril tudi kamniški župan Matej Slapar: »Poleg javnega zavoda, ki razvija kulturo v občini, na Kamniškem deluje tudi kar nekaj prostovoljnih kulturnih društev in so lastniki različnih lokalnih kulturnih domov po občini. Slednji služijo svojemu poslanstvu, temu, zaradi česar so bili narejeni, torej namenu druženja. Omembe vreden je tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti-območna izpostava Kamnik, ki nudi možnosti udejstvovanja in kulturnega razvoja za dramske skupine, pevske zbore in folklorne skupine.«

Veliko pa je bilo tudi govora o kamniškem kulturnem domu, ki letos praznuje 70. obletnico  obstoja in ki ima za sabo zanimivo zgodovino. Nekoč je ta dom spadal pod tovarno KIK Kamnik, nekaj časa je nato sameval, dokler ga niso oživeli nevladniki iz društva Priden možič.  Danes  v okviru Javnega zavoda za kulturne dejavnosti tu potekajo številne lastne in tuje produkcije. Ponosni so pa tudi na svojo zanesljivo tehnično ekipo. Samo proaktivnost kamniških nevladnih organizacij je pohvalila tudi Liljana Juhart Mastikosa. Za kamniško kulturno sceno pa so tudi zelo pomembni kulturni domovi po manjših krajih, saj je pomembno, da se različni dogodki od potopisnih večerov do nastopov kulturnih društev dogajajo po celotni občini. Z domovi opravljajo krajevne skupnosti, del denarja za obnovo prispeva občina, del denarja pa prebivalci sami, saj oni točno vedo, kaj potrebujejo.   Anja Koleša, ki je odgovorna za gledališki program, je povedala, da jim je pomembno sodelovanje z  lokalnimi umetniki. Med koronskim časom jim je odpadlo nekaj abonmajskih predstav, ki jih sedaj obiskujejo kar sami, tako da obiščejo gledališče.  Rok Kosec iz Mladinskega center Kotlovnica pa je opozoril, da se največ mladinskih centrov ukvarja ravno s kulturo in z vključenostjo mladih v le to.

Gost razprave je bil tudi direktor Kulturnega doma Franca Bernika Jure Matičič, ki je povedal, da je v domžalskih kulturnih ustanovah vsak dan en dogodek. Svoj koledar so objavljali tudi domžalskem glasilu Slamnik.  Govoril je tudi o Art kinu mreža Slovenje, v katero spada že 27 slovenskih kinematografov. Med obiskovalci kino predstav v Domžalah je ena tretjina mladih in tretjina vseh obiskovalcev gleda slovenske filme. »Ni mi pomembno, če si neki umetniški film ogledajo trije ljudje ali sto ljudi. Važno je, da vsem ponudimo umetniško izkušnjo,« je svojo predstavitev zaključil Matičič. Sabina Spanjol iz Medvod je spregovorila o možnostih sodelovanja in povezovanja pri mobilnih platformah različnih programov. ), Gregor Janežič pa o ENCC (European Network of Cultural Centres). Nove medije, tehnologijo in izobraževanje je predstavila Špela Pavli Perko. Zgodbe raznolikih programov kulturnih domov pa so predstavili tudi drugi udeleženci.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
overcast clouds
4 ° C
5 °
3.1 °
93 %
0kmh
100 %
tor
8 °
sre
14 °
čet
14 °
pet
14 °
sob
9 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoKako lahko kulturni dom ostane aktiven

Kako lahko kulturni dom ostane aktiven

V torek so člani Javnega zavoda za kulturo Kamnik v Samostanu Mekinje organizirali razpravo o pomenu kulturnih domov z naslovom Včeraj, danes in po(jutri)šnjem. Na pogovoru so sodelovali  predstavniki kulturnih domov in nevladnih organizacij iz vse Slovenije.


Kulturni dom v lokalnem okolju je že od nekdaj edini stik s kulturo številnih prebivalcev. V njih se udejstvujejo številne ljubiteljska kulturna in nekulturna društva. Poleg tega pa so kulturni domovi pomembni tudi za ohranjanje kulturne dediščine in identitete lokalne skupnosti, zaposleni v kulturnih domovih pa imajo odgovorno nalogo, da obiskovalcem ponudimo različne kakovostne kulturne vsebine. Pogovor kulturnih delavcev je tako tekel tudi o tem, kako dvigniti domove na višjo raven in kako vzpostaviti norme, ki bodo veljale za celotno državo. 

Zbrane je na začetku nagovoril tudi kamniški župan Matej Slapar: »Poleg javnega zavoda, ki razvija kulturo v občini, na Kamniškem deluje tudi kar nekaj prostovoljnih kulturnih društev in so lastniki različnih lokalnih kulturnih domov po občini. Slednji služijo svojemu poslanstvu, temu, zaradi česar so bili narejeni, torej namenu druženja. Omembe vreden je tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti-območna izpostava Kamnik, ki nudi možnosti udejstvovanja in kulturnega razvoja za dramske skupine, pevske zbore in folklorne skupine.«

Veliko pa je bilo tudi govora o kamniškem kulturnem domu, ki letos praznuje 70. obletnico  obstoja in ki ima za sabo zanimivo zgodovino. Nekoč je ta dom spadal pod tovarno KIK Kamnik, nekaj časa je nato sameval, dokler ga niso oživeli nevladniki iz društva Priden možič.  Danes  v okviru Javnega zavoda za kulturne dejavnosti tu potekajo številne lastne in tuje produkcije. Ponosni so pa tudi na svojo zanesljivo tehnično ekipo. Samo proaktivnost kamniških nevladnih organizacij je pohvalila tudi Liljana Juhart Mastikosa. Za kamniško kulturno sceno pa so tudi zelo pomembni kulturni domovi po manjših krajih, saj je pomembno, da se različni dogodki od potopisnih večerov do nastopov kulturnih društev dogajajo po celotni občini. Z domovi opravljajo krajevne skupnosti, del denarja za obnovo prispeva občina, del denarja pa prebivalci sami, saj oni točno vedo, kaj potrebujejo.   Anja Koleša, ki je odgovorna za gledališki program, je povedala, da jim je pomembno sodelovanje z  lokalnimi umetniki. Med koronskim časom jim je odpadlo nekaj abonmajskih predstav, ki jih sedaj obiskujejo kar sami, tako da obiščejo gledališče.  Rok Kosec iz Mladinskega center Kotlovnica pa je opozoril, da se največ mladinskih centrov ukvarja ravno s kulturo in z vključenostjo mladih v le to.

Gost razprave je bil tudi direktor Kulturnega doma Franca Bernika Jure Matičič, ki je povedal, da je v domžalskih kulturnih ustanovah vsak dan en dogodek. Svoj koledar so objavljali tudi domžalskem glasilu Slamnik.  Govoril je tudi o Art kinu mreža Slovenje, v katero spada že 27 slovenskih kinematografov. Med obiskovalci kino predstav v Domžalah je ena tretjina mladih in tretjina vseh obiskovalcev gleda slovenske filme. »Ni mi pomembno, če si neki umetniški film ogledajo trije ljudje ali sto ljudi. Važno je, da vsem ponudimo umetniško izkušnjo,« je svojo predstavitev zaključil Matičič. Sabina Spanjol iz Medvod je spregovorila o možnostih sodelovanja in povezovanja pri mobilnih platformah različnih programov. ), Gregor Janežič pa o ENCC (European Network of Cultural Centres). Nove medije, tehnologijo in izobraževanje je predstavila Špela Pavli Perko. Zgodbe raznolikih programov kulturnih domov pa so predstavili tudi drugi udeleženci.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
overcast clouds
4 ° C
5 °
3.1 °
93 %
0kmh
100 %
tor
8 °
sre
14 °
čet
14 °
pet
14 °
sob
9 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano