Franc Žun je izredno dejaven Mengšan, ki se glasbeno izpopolnjuje že vrsto let, svoje znanje pa radostno prenaša tudi na mlajše rodove. Za svoj trud je bil na letošnji občinski proslavi nagrajen z zlatim priznanjem Občine Mengeš. S predanim udejstvovanjem na področju mengeške kulture ter neprecenljivim glasbenim doprinosom, s katerim Franc Žun v resnici že pet desetletij zaljša mengeške godbene vode, si je zlato priznanje nedvomno zaslužil.
»Priznanje, ki zame predstavlja veselje in čast, je bilo sicer podeljeno posamezniku, a sam trdno verjamem, da je to priznanje nam in za vse nas, ki delujemo v Kulturnem društvu Mengeška godba,« je vest o podeljenem priznanju dopolnil moj tokratni sogovornik. »Letos mineva petdeset let, odkar sem pričel igrati v Mengeški godbi,« dodaja Žun,»in ponosen sem, da sem smel biti (so)udeležen pri izjemni rasti našega društva. Iz krajevne godbe, ki je preigravala marše, smo se razvili v orkester, ki je sposoben kakovostno igrati zahtevne pesmi, tako iz klasičnega repertoarja kot tudi do zabavnih in narodnozabavnih viž.«
Slednje dokazuje tudi dejstvo, da je Mengeška godba redna gostja na prireditvah v Španiji, Franciji, na sosednjem Hrvaškem, Avstriji, v Srbiji in še marsikje. S svojim ubranim ritmom in kakovostno glasbo vedno znova osvojijo tudi nove odre, torej regije, kjer njihova glasba dotlej morda še ni bila poznana.
»Največji dosežek Mengeške godbe v zadnjem obdobju poleg priznanj na državnih tekmovanjih, je dejstvo, da se nam pridružuje vedno več mladih, ki tvorijo jedro, ki bo zagotovilo nadaljnji obstoj in delovanje našega društva. Sam sem poleg igranja trobente v društvu deloval kot tajnik, predsednik, član upravnega odbora, v zadnjem času pa sem predsednik nadzornega odbora.« Moj sogovornik tako ni le izučen in izkušen godbenik, marveč dobro pozna tudi podrobnosti delovanja društva, saj je poleg glasbenega položaja zasedal in še danes zaseda tudi administrativno-vodilne položaje.
»Kot je dejal eden od naših kapelnikov,« izpostavlja prejemnik zlatega priznanja, »je igranje v Mengeški godbi privilegij in tega se člani dobro zavedamo ter zato vsi po svojih najboljših močeh prispevamo k delovanju društva. Delovanje v godbi je hkrati tudi najboljši možen način vzpostavljanja in tkanja vezi s krajem ter sokrajani, poleg tega pa tudi enkratna priložnost za vključenost, kajti naše društvo je pravi kotel medgeneracijskega sodelovanja.«
Jasen dokaz, da glasba vedno in povsod povezuje, za kar Mengeška godba skrbi že 140 let.
»Z leti se moja vključenost in aktivnost v društvu spreminjata, še vedno pa želim aktivno delovati in soodločati o razvoju in dejavnostih našega društva. Po drugi strani pa se zavedam, da je treba mladim dati prostor in možnost, da prevzamejo odgovornost. Sam z veseljem predajam znanje in ideje naslednji, mlajši generaciji, ki vstopa in prevzema vloge v delovanju društva. V zadnjem času se ukvarjam tudi z urejanjem godbenega arhiva in tako skušam vzpostaviti sistem, ki bo omogočal godbenikom in sokrajanom vpogled v zgodovino in delo našega društva.«
Iz povedanega (in zapisanega) je torej več kot očitno, da za Franca Žuna glasba predstavlja življenjski slog. Zato ni nenavadno, da mu na tej poti sledi tudi sin Gregor, trenutni predsednik društva, sicer tudi izurjen glasbenik, po glasbenih sledeh pa stopa tudi Frančev vnuk Domen. Mengeško godbo s svojim glasbenim doprinosom tako zaljšajo kar tri generacije družine Žun. Vnovičen dokaz, da glasba resnično združuje, povezuje in krepi vezi, še posebej družinske. Šele, ko vse to bogastvo lahko podeliš z ljudmi, ki ti pomenijo največ, namreč pridobi tisto pristno vrednost. »Vse preteklo obdobje mojega življenja od mladosti naprej je bilo prepleteno z dogodki in z delovanjem v Mengeški godbi. Na tem mestu bi se rad zahvalil moji ženi Mileni, ki me je v tem vedno podpirala, in se hkrati opravičil mojim zlatim otrokom, ki so občasno pogrešili podporo in besedo očeta, ki je bil namesto z njimi nekje na nastopu z godbo. Srečen sem, ko lahko na tej poti spremljam naslednje generacije. Sicer pa je godba še vedno samo del mojega življenja. V obdobju po upokojitvi rad preživljam dneve v naravi. Skupaj z ženo poleg druženja s širšo družino in vnučki veliko kolesariva, spoznavava našo prelepo Slovenijo in se občasno podava tudi na potepanje po tujini, od koder se vedno vrneva z eno mislijo: povsod je lepo, a doma je najlepše,« razlaga Franc Žun.
Verjamem, da bomo o Frančevem aktivnem udejstvovanju v občini še veliko slišali. Poleg delovanja v Mengeški godbi se je namreč dolgo zavzemal tudi za ustanovitev, razvoj in delovanje Zveze kulturnih društev občine Mengeš. Zamisel, ki ji je namenil toliko časa in energije, se je tudi ohranila in danes še kako živi. Enako je tudi z njegovo zapuščino v društvu, ki pa še zdaleč ni zaključena. Glasbenik njegovega kova ima še toliko ponuditi, od znanja in izkušenj do vrednot, ki jih mlajše generacije morda še niso usvojile. Je pa dejstvo, da svet stoji prav na slednjih, kar v sklepnih mislih navaja tudi moj sogovornik. »Prejeto priznanje je pravi balzam za dušo in spodbuda za delo vnaprej, kjer pa vajeti že prevzemajo mladi, in tako je prav!«
Barbara Kopač