Tristoletnico rojstva Petra Pavla Glavarja so v Komendi obeležili s številnimi dogodki. Zadnji je potekal včeraj, ko so v Osnovni šoli Komenda Moste predstavili knjigo (Ne)poznani Glavar. Na okrogli mizi so svoje poglede na knjigo in nanj predstavili urednik knjige Štefan Petkovšek in avtorji člankov Jožef Pavlič, Julija Šuligoj, Anton Tomc ter Andrej Šalehar. Pogovor je vodila Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča. Pavle Ravnohrib je prireditev popestril z branjem odlomkov iz barvitih Glavarjevih pridig.
»Knjiga je trenutno samo v elektronski izdaji na portalu Biblos, a vse kaže, da bo v poznem poletju izšla tudi v tiskani verziji. Peter Pavel Glavar je bil dobrotnik, čebelar, duhovnik in intelektualec. Celotno svoje življenje je posvetil kmetom in revnim ljudem, ki jim je zelo pomagal. Knjiga je odlična in jo vsem priporočam v branje,« je v pozdravnem nagovoru povedal komendski župan Stanislav Poglajen.
»Najprej bi čestitala izdajateljem knjige, Ustanovi Petra Pavla Glavarja, za to odlično knjigo, ki je kakovostna, strokovna, a hkrati zelo berljiva. V elektronski verziji so povezave na številne dokumente, kar še doda k njeni vrednosti. S knjigo dobimo vpogled v Glavarjevo delo, njegovo dobrodelnost in v čas, v katerem je živel,« je knjigo pohvalila Vukmirjeva.
Kdo je bil Peter Pavel Glavar?
»O Glavarju ni veliko znanega. Zanesljivo je, da je bil 13. septembra 1744, posvečen v mašniško posvečenje. Rojstni datum ni znan, bil je nezakonski sin. Ni dokazov o tem, da ga bi njegova mati Marija pustila pred vrati komendske graščine, a kasneje ga je posvojila družina iz Vopovelj. Končal je jezuitsko šolo v Ljubljani. Umrl je leta 1784 na Dolenjskem, a še vedno ne vemo, kje je njegov grob,« je Glavarja predstavil teolog in novinar Jožef Pavlič.
Kje v Komendi najdemo Glavarjevo zapuščino?
V Komendi je ohranjeno še veliko spomina na Glavarja. Tu je Glavarjeva beneficijska hiša iz 1752, v njej je njegova knjižnica z pravim bogastvom zapisov v latinščini, gotici in francoščini. Zunanjost hiše krasijo Jelovškov portal z Glavarjevim grbom, tri restavrirane Jelovškove freske in spominska plošča Zveze čebelarskih društev Slovenije ob 250. obletnici Glavarjevega rojstva. Nasproti stavbe je Glavarjeva bolnica, ki jo ljudje imenujejo tudi Špital. Sredstva za njeno gradnjo je daroval Glavar. Po hribu navzgor je Glavarjeva vila. V komendski cerkvi je po njegovi zaslugi en najlepših baročnih oltarjev na Slovenskem.
»Glavar je v Komendi leta 1760 ustanovil šolo za nadarjene dečke, da bi otrokom omogočil nadaljnje šolanje v mestnih šolah. Prvo leto je svoje učene poslal v Celovec, da so se učili nemščine. Glavar je zaposloval tudi nekaj učiteljev, ki jih je dobro plačeval. Zelo se je trudil za ustanovitev deškega semenišča v Ljubljani ali v Novem mestu tudi za siromašne fante iz Komende,« je šolstvo v Glavarjevem času tako v knjigi kot na prireditvi predstavil urednik knjige Petkovšek, socialni pedagog, ki vodi Ustanovo Petra Pavla Glavarja.
Vsakdanje življenje v Glavarjevem času
Zgodovinarka Šuligojeva je v knjigi pisala o vsakdanjem življenju 18. stoletja. Na predstavitvi knjige je razložila kakšno je bilo življenje podložnikov in gospodarjev. »Podložniki so v Komendi takrat živeli skromno, večinoma so se ukvarjali s poljedelstvom. Najpogostejša dodatna dejavnost v teh krajih je bilo lončarstvo. Glavar družbenega reda ni poizkušal spreminjati, je pa pomagal revnim kmetom. Za boj proti takrat smrtonosni koleri je zgradil številne vodnjake«.
Pomen Glavarja za slovensko čebelarstvo
Veliko avtorjev je že preučevalo Glavarjevo pisno zapuščino in njegovo čebelarjenje. Za kar nekaj del je bil zelo pomemben prispevek Šaleharja, čebelarja, agronoma in nekdanjega dekana Biotehniške fakultete. »Pomen Glavarja za čebelarstvo lahko vidimo v sestavku Slovensko čebelarstvo, kjer sva s soavtorjem Tomcem uporabila kar 38 virov iz njegovih spisov. Glavar je nagradil že veliko znanega o čebelah, med drugim tudi razpravo Antona Janše o gojenju čebel. Spodbujal je kranjsko čebelarstvo in učil druge. Napisal je tudi strokovni opis kranjskega čebelarstva v slovenščini in nemščini, kjer je objavil nekaj izvirnih predlogov, med drugim o čebelarski šoli«.
»Glavar je bil v 18. stoletju najbolj inteligenten in uspešen čebelar na Kranjskem, ki je svoje napredno znanje predajal drugim. Temelji njegova nauka so, da se mlade družine morajo razvijati na mladem satju in da mora biti za čebele dobro poskrbljeno, kar velja še danes. Prepovedal je ubijanje čebel in govoril, da je treba panje prilagajati čebelji družini,« je več o bogati čebelarski dediščini Glavarja razodel Tomc, dolgoletni tajnik Čebelarske zveze Slovenije.
Elektronsko knjigo si lahko kupite preko sistema Biblos, če pa ste član kamniške knjižnice pa si jo lahko tam tudi sposodite. Več o knjigi si preberite na naslednji povezavi.
poznani Glavar.){kind=link}