V Kamniku je folklorni večer v organizaciji domžalske in kamniške izpostave JSKD znova pokazal, da ljudsko izročilo ni le spomin na preteklost, temveč živa dediščina, ki jo vsaka generacija na novo osmišlja skozi pesem, ples in skupno doživetje. Na odru so se najprej predstavile otroške folklorne skupine v okviru srečanja Ringaraja, zvečer pa so prizorišče prevzeli še odrasli folklorniki na Maroltovem srečanju. Vsem je bil skupen trud za ohranjanje plesne, pevske in oblačilne dediščine ter za njen prenos na mlajše rodove. Zgodbe o pastirjih, sejmih, so folklorniki zaplesali lahkotno in doživeto. Z živahnimi gibi v pisanih oblačilih so pričarali veselo vzdušje, ki so ga dopolnili še s petjem in vriskanjem.
»Folklorni nastop ne pomeni le ohranjanja preteklosti, temveč njeno nenehno uprizarjanje – način, kako skupnost sama sebi in drugim pripoveduje, kdo je bila, kdo je in kdo bi lahko postala. V korakih se preizkuša, kaj od dediščine še nagovarja sedanjost. Zgodbe, ki jih bomo nocoj spremljali, so tudi opomnik, da se temeljna vprašanja niso bistveno spremenila,« je dejala voditeljica večera Ajda Sokler.
Večer so pred polno dvorano odprli člani Otroške folklorne skupine Groblje, stari od štiri do osem let. Skupina pod vodstvom Franca Hribovška deluje šele dve leti, a je v tem času že stopila tudi na gostujoče odre. Predstavili so se s koreografijo vodje skupine V Domžalah radi plešemo in pojemo, v kateri so se prepletale pesem, igra in otroška nagajivost. Ob pesmi Izidor ovčice pasel so zaplesali tri inačice plesa Žakle bit, nato pa nastop dopolnili z igro Gnilo jajce, pesmico Svetega Miklavža cerkvica in zaključnim mlinčkom. Za kostume je poskrbelo Kulturno društvo Domžale, oblikoval pa jih je Vlado Podlogar.
Mlajša otroška folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda Mengeš, ki jo vodi Maruša Jerman, združuje otroke iz vrtca ter prvega in drugega razreda Osnovne šole Mengeš. K folklornikom se vedno znova pridružujejo novi člani. Njihovi nastopi izhajajo iz tradicije domačega kraja in njegove okolice ter obujajo nekoč vsakdanje dogajanje. V svoje nastope radi vključujejo prvine otroških iger, pesmi, izrekov in pregovorov. Na reviji so se predstavili s koreografijo Pastirček išče pastirico, ki skozi pesmi Izidor ovčice pase in Bela, bela lilija pripoveduje zgodbo o pastirju Izidorju in njegovem iskanju pastirice. Zgodba se razcveti v plesih zibensschritt in krajcpolka. Glasbeno spremljavo je pripravil Jan Jerman, kostume pa Sabina Loboda in Metka Dimc.
Obiskovalce so nato učenci Osnovne šole Dob popeljali v čas pred prvo svetovno vojno, ko je sejem v Dobu za nekaj časa preoblikoval utrip kraja. V koreografiji Sejemski dnevi v Dobu vodje skupine Barbare Vidmar so zaživeli prizori sejmskega vrveža, pisanih stojnic, živine in trgovanja ter zgodbe ljudi, ki so sejmu dali poseben pečat. Med njimi so bili tudi gospod in gospa Črnivec ter mešetar Rok, ki kupčije ni sklenil brez čvrstega stiska rok. Ko so se odrasli razšli, je prizorišče pripadlo otrokom, ki so med opuščenimi stojnicami iskali drobne zaklade in včasih našli celo kak krajcar. Glasbeno podobo je zasnoval Jernej Gašperlin, kostumi pa prihajajo iz shrambe v Domžalah.
Prikaz nekdanjega kmečkega vsakdana je ponudila tudi Otroška folklorna skupina Thin. V nastopu so plesalci oživili pot od pšenice do kruha, od žetve in mlačve klasja s cepci do mlina, moke, testa in dišečega hlebca iz peči. Koreografijo A je kruh že pečen? je zasnovala vodja skupine Marija Pirc, glasbene priredbe pa podpisuje Ciril Spruk. Na odru se je predstavilo 15 učencev četrtega razreda podružnične šole Zgornji Tuhinj, ki so se letos revije udeležili prvič. Kostumi so si izposodili v OŠ Frana Albrehta Kamnik.
Svojevrsten poklon kraju, ki slovi po konjereji, so pripravili folklorniki Osnovne šole Komenda–Moste, združeni v skupini MostEK, saj gradijo mostove med prihodnostjo in preteklostjo. Pod vodstvom Metee Maček so se predstavili s koreografijo Konjički, navdihnjeno z otroškimi spomini na poletne vožnje s senenim vozom. Otroci so na odru prikazali življenje ljudi s konji, ki so bili dolga desetletja nepogrešljivi pomočniki kmetov. Njihova prva odrska postavitev se je začela s pesmico Moj očka ima konjička dva, nadaljevala z igrivo zbadljivko Avto od šefa in s tremi variacijami zibenšrita. Sledila je izmišljena pesmica o Muriju, ki je pregriznil gumo, ter ples Ta požugana. Vse skupaj pa se sklene z melodijo Bil je konjenik. Koreografijo je z glasbenimi priredbami opremil Darko Javornik, kostume pa so oblikovale Alenka Pakiš, Neva Čokl in Alenka Fortuna.
Nagajiv in razposajen nastop je pripravila tudi Otroška folklorna skupina Ta navihani, ki deluje pod okriljem Folklorne skupine Kamnik in združuje učence podružnične šole Mekinje. Čeprav se srečujejo šele drugo leto, so v folklori že našli tisto, kar jo ohranja živo: veselje do zbadljivk, iger in skupnega gibanja. Njihova postavitev Na paši se začne s tradicionalno igro Kozo zbijat, nato pa se razvije v hudomušne prizore med pastirčkom, njegovimi prijatelji in dekleti, ob prepletanju špicpolke in trojke. Koreografijo sta postavili vodja skupine Mihela Gabrovec in Lucija Rifel. Za glasbo Ciril Spruk; za kostume pa Andreja Stržinar in Meta Kordež.
Starejša otroška folklorna skupina Mengeš se je predstavila s koreografijo Ovčka, kje si?, pastirsko zgodbo o dnevu na planini, ki ga zmoti izginotje ene ovčke. Sledi iskanje po planini, ob njeni srečni vrnitvi pa se ponovno vzpostavita red in veselje. Skupino vodi Hana Vidmar, ki je tudi poskrbela za odrsko postavitev; avtorica kostumske podobe pa je Sabina Loboda. Glasbo je priredil Jan Jerman. Skupino sestavljajo osnovnošolci, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Svoboda Mengeš in Osnovne šole Mengeš.
Posebno doživetje večera je pripravila folklorna skupina Verine zvezdice, ki je na oder prinesla bogato zasedbo glasbil – od diatonične harmonike, prečne flavte in klarineta do palčk, ropotulj in lončenega basa. V središču njihove odrske postavitve Čudežna piščalka, ki jo je zasnovala Vanja Hočevar, je deklica z magično piščalko, ki s svojo melodijo k plesu pritegne vsakogar, ki jo zasliši. Tokrat sta prvič združili mlajša in starejša skupina Verinih zvezdic iz Osnovne šole Marije Vere, tako da je pod vodstvom Vanje Hočevar nastopilo kar 40 osnovnošolskih otrok. Poleg plesalcev je sodelovala tudi skupina ljudskih godcev pod vodstvom Alenke Markus Rezar in Oskarja Stoparja. Kostume je oblikovala Helena Trobentar.
Večerni del v znamenju odraslih folklornih skupin
Večerni del srečanja je bil namenjen odraslim folklornim skupinam, ki s predanostjo in dolgoletnim delom ohranjajo izročilo živo tudi med starejšimi generacijami.
Moravški folklorniki so se v tokratni odrski postavitvi vrnili v čas svoje mladosti, ko so vaška dekleta nagovarjali s pesmijo in plesom. Gorenjske plese so začeli s trojko, nadaljevali z različico ta potresene, nato pa uprizoritev obogatili še s sotišem iz Spodnje Javoršice. Nastop so sklenili s pesmijo in valčkom Še, še en krajcarček imam, ki je tudi naslov odrske postavitve. Koreografijo je pripravila vodja skupine Zlatka Tičar, glasbene priredbe sta prispevala Ema Mahkota in Karel Žužek, kostume pa je oblikovala Nevenka Unk Hribovšek.
Dediščino jugovzhodnih slovenskih plesov je v Spletu belokranjskih plesov predstavila skupina Trzinka, ki deluje v okviru Turističnega društva Kanja Trzin. Pod vodstvom Janeza Florjanjca so zapeli in zaplesali pesmi Lepa Anka, Hruška, jabolka, slive in Kolo po belem polju, predstavili pa tudi plesa sirotinja in kopinja. Kostume je oblikovala Majda Mušič, glasbi pa se je posvetil Marjan Igličar. Glasba pa je del skupine Bisernica.
S koreografijo Pejmo u Groblje se je predstavila folklorna skupina Groblje, ki nastopa v domovih starejših in osnovnih šolah ter pripravlja delavnice za mlajše. Prihodnje leto bodo praznovali 20-letnico delovanja. Njihov nastop se je začel s poskočnico štajeriš, sledili pa so plesi, kot so dinga, štajeriš in sotiš. Za glasbeno podlago skrbi Vlado Podlogar.
Sledila je Folklorna skupina Kamnik z odrsko postavitvijo Po dekle v vas. Koreografijo je pripravil Darko Lešnik, ki je prikazal večerni prizor zbiranja vaških deklet in fantov. Zaplesali so traplank, kmečki valček, enspolko, ta poskočna, marjanco, sotiš, špancir polko in vrtenico. Za glasbene priredbe je odgovornost sprejela Andreja Pirc, kostume pa sta oblikovali Andreja Stržinar in Nevenka Železnikar.
Oder je nato pripadel še Mladinski folklorni skupini Mengeš, ki deluje v okviru Kulturnega društva Svoboda Mengeš. Skupina redno nastopa na folklornih revijah, kulturnih prireditvah in festivalih doma in v tujini. Tokrat so občinstvo pod vodstvom Špele Janežič popeljali na prekmurske ravnice. Koreografija V našem kraju je lipou se je začela z uvodno pesmijo, ki ustvari mirno lirično vzdušje in plesalce postopoma uvede na oder. Sledili so značilni prekmurski plesi: drmač, gorički valček, rajzl polka in čardaš. Kostume je prispevala Sabina Loboda, Luka Razpotnik pa je poskrbel za glasbo.
