»Bistvo Kamfesta ni, da poznaš, ampak da spoznaš,« pravi Goran Završnik, vodja programske ekipe festivala. S tem je že pred začetkom letošnje 22. izdaje izzval tiste, ki ob pogledu na program menijo, da je slab, ker ne poznajo izvajalcev. Prav to odkrivanje neznanega pa je, po njegovem, srčika mestnih festivalov, kamor sodi tudi Kamfest, ki se ravno zato ponaša s sloganom ‘festival z razgledom’.
V devetih dneh Kamfesta se je v Kamniku zvrstilo več kot 60 prireditev. Na festivalskih prizoriščih so producenti festivala, Kulturno društvo Priden možic, vsak dan našteli v povprečju od 1500 do 2000 obiskovalcev. Groba ocena je torej 20 tisoč obiskovalcev. Da je bil letošnji 22. Kamfest zagotovo eden najbolje izpeljanih festivalov, z dobro delujočo povezavo prizorišča v mestu s prizoriščema v Kreativni četrti Barutana in Samostanu Mekinje, organizacijske vtise po koncu festivala strne Završnik, pri čemer še posebej izpostavi dobro opravljeno vlogo dodatnega programa, ki sta ga pripravila kamniška knjižnica in muzej. »Na tem mestu je treba poudariti odlični program Pogled skozi Galerijo v Muzej, ki ga pripravljata Marko Kumer in Saša Bučan, letos se jima je v muzeju pridružila tudi Irina Mitov. Obiskanost obeh dogodkov, ki jih je pripravila ta ekipa, je bila izjemna, prav tako tudi odziv udeležencev.«
Organizacija mestnega festivala prinaša tudi izzive
Kljub velikemu uspehu pa izzivov pri organizaciji takšnega festivala ne manjka. Na prvem mestu Završnik izpostavlja naraščajoče cene storitev. »Občinska postavka za organizacijo poletnega festivala, kamor se vsako leto prijavimo s Kamfestom, je konkretna, a že vrsto let nespremenjena,« razlaga Završnik in pojasni, da se raje, kot da bi pred občinskimi vrati tarnali za dodatna sredstva, zanašajo na zveste sponzorje in festivalsko ekipo. Drugi izziv so kamniški gostinci v središču mesta, ki imajo zaradi festivalskih dogodkov velik obisk, pravega odnosa do organizatorjev pa ne. »Nekateri dajo festivalu celo del zaslužka, nekateri nam iskreno stisnejo roko in rečejo hvala, nekateri nas ignorirajo. A tako je že od nekdaj,« pojasni Završnik, ki dodaja še, da so se organizatorji v svojevrstno zanko ujeli tudi z brezplačnimi festivalskimi dogodki, za katere praviloma ni vstopnine. »Občinstvo razvajamo z brezplačnostjo, a ker so časi drugačni, pogosto brezplačnost ni vredna veliko, za nekatere je celo negativna. A meni je še vedno pomembno, da zelo različni ljudje vidijo zelo različne stvari. Verjamem v kulturno raznolikost, v solidarnost in dosegljivost.«
Kamfest je prepoznaven festival
Uteho jim morda daje prepoznavnost Kamfesta daleč naokoli. Obiskovalci Kamfesta v zadnjih letih prihajajo iz vse Slovenije, tudi tujine, kar Kamnik (vsaj za avgustovskih devet dni) postavlja tudi na zemljevid kulturnih destinacij. »V katerem koli kraju v Sloveniji se skozi leto pojavimo s Priden možicem, bolj ali manj vedo za Kamfest, kar je za nas več kot dovolj. A pri tem je pomembno poudariti, da so mestni festivali namenjeni najprej domačim obiskovalcem. Šele ko domači obiskovalci sprejmejo festival, se bodo tam dobro počutili tudi prišleki iz drugih občin in tudi klasični turisti,« meni Završnik.
Podporo je festivalu letos s svojim obiskom izkazala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Poleg Občine Kamnik Ministrstvo za kulturo namreč že zadnjih 16 let finančno podpira Festival Kamfest. V svojem nagovoru je poudarila, da je Kamfest festival, ki združuje kulturo in skupnost – dostopne in brezplačne dogodke, sodelovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij in številnih umetnikov. Obisk pa ni bil le protokolarne narave, temveč je ministrica obiskala nekatere znamenitosti, kulturne ustanove in kreativne kotičke Kamnika. »Ministrstvo za kulturo je v zadnjih letih naredilo nekaj za nas izjemno pomembnih potez, predvsem na področju nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi in tudi glede delovanja kulturnih domov. Kamnik je dobro viden na ministričinem zemljevidu pomembnih mest s sodobno kulturno politiko, čeprav se uradni Kamnik na vso moč trudi, da ignorira sodobne kulturne tokove in poudarja tradicijo in domoljubje,« pove Završnik.
Festival odpira nova obzorja
Devet festivalskih dni je v Kamniku sijalo sonce. Obiskovalci so se družili, sprehajali in sobivali. »Kamniška skupnost ljudi je vedno bolj raznolika. Festivali, kot je Kamfest, to pozdravljajo, sprejemajo in zagotovo bo vsak naslednji Kamfest še bolj vključujoč za vsakogar, ki živi v tem čudovitem mestu,« zaključuje Završnik. Čeprav organizatorje nedvomno čakajo novi izzivi, pa upamo, da bo Kamfest tudi v prihodnje ostal eden tistih festivalov, ki obiskovalcev ne le zabava, temveč jim predvsem odpira nova obzorja. Seveda pa je njegova prihodnost odvisna od nadaljnje podpore občine, ministrstva in sponzorjev. Enako pomemben pa je tudi odziv Kamničanov in obiskovalcev nasploh.
