V soboto in nedeljo zvečer sta v kamniškem in domžalskem kulturnem hramu potekala letna koncerta Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. S svojimi solističnimi vložki so se predstavile mlade, a predane glasbenice, in sicer flavtistka Ajda Kričaj, violončelistka Nuša Planinc in tolkalka Tanea Lipovšek; s koncertom so se glasbeniki želeli pokloniti damam, tako glasbenicam kot tudi vsem ostalim.
Foto: Janez Štrukelj
V prvem delu koncerta so glasbeniki zaigrali Uverturo k operi Rumena princesa, ki je delo Camilla Sainta-Saënsa. S pomočjo melodične glasbe so obiskovalcem pričarali zgodbo o glavnem junaku, ki se zaljubi v portret japonske lepotice (Rumene princese) in nepričakovano pozabi na damo ob sebi – svojo resnično in bolj dosegljivo ljubezen. Uverturo opere tako preveva orientalska zvočnost Japonske s svojo mirno, uglajeno, a tudi svečano in na trenutke igrivo melodiko. V osrednjem delu koncerta so glavno vlogo prevzele dame harmonije. Najprej je igrivost flavte prikazala Ajda Kričaj v skladbi Concertino za flavto in godala Pour le temps passe (Za minule čase) škofjeloškega skladatelja Petra Kopača. V začetku drugega stavka je očarala s spevno in skorajda meditativno melodijo ob godalni spremljavi, nato je dialog z godali postal bolj dramatičen, flavtistka pa se je izkazala tudi s tehniko frullato. Zadnji stavek Concertina je bil živahnejši, a je še vedno ohranjal melodično brezčasnost flavte.
Nuša Planinc je na violončelu očarala s čustveno in virtuozno izvedbo Une larne Giochina Rossinija. Med igranjem je prikazala mnoge raznolike plasti in tehnike violončelističnega poustvarjanja. Lirično-tragična solo melodija se je razvila v živahen godalni allegro, vendar še vedno z malce tragičnim pridihom. Povratek začetne teme prinese večglasno igranje sola in solistično kadenco. Nato se je skladba vihravo, a še vedno virtuozno zaključila.
Kot poslednja solistka je na oder stopila Tanea Lipovšek s svojo marimbo, iz katere je izvabila tisočero različnih zvokov, ki so obiskovalce popeljali skozi temačnost drugega stavka Koncerta za marimbo domžalskega skladatelja Petra Šavlja. Tretji stavek je zaznamovala živahna melodija, imenovana po plesu – jive.
Domžalsko-kamniški simfonični orkester si je za zadnjo skladbo večera izbral Suito št. 2 iz scenske glasbe k igri Arležanka, ki ji je življenje vdahnil Georges Bizet. V štirih stavkih so navdušeno občinstvo popeljali v francosko Provanso. V prvem stavku Pastorala so predstavili snidenje zaljubljencev po dolgi ločitvi. Naslednji stavek Intermezzo je bil čas za dramatično glasbo, zaključek pa je pripadal francoski ljudski melodiji. Umirjeni, spevni Menuet je v prepletu liričnih solo melodij prikazal ljubezensko hrepenenje dveh zaljubljencev, suita pa se je zaključila z mogočnim provansalskim plesom farandole.
Ves čas je za usklajenost svojih glasbenikov skrbel dirigent Zoran Bičanin, naloge koncertne mojstrice pa so pripadle Mojci Batič.
