Iz navdušenja nad vremenom in računalništvom je pred več kot petnajstimi leti nastala ideja za aplikacijo Weather Alarm, ki poleg vremenske napovedi in radarske slike uporabnika pravočasno opozori na prihajajoče padavine, nevihte ali točo – še preden te dosežejo njegovo lokacijo. Mengšan Aleš Fleischmann jo je ves ta čas razvijal sam, ob redni zaposlitvi v družinskem podjetju. Projekt je leta 2023 skoraj opustil. Danes je zgodba drugačna: Aleš je znova zagnal razvoj, aplikaciji dodal nove funkcije in jo začel širiti tudi zunaj Slovenije.
Računalništvo in informatika sta Aleševa strast, ne pa tudi glavni poklic. Zaposlen je namreč v družinskem podjetju s stoletno tradicijo, ki se ukvarja s kovinoplastiko. »Aplikacija Weather Alarm je popolnoma moj projekt. Za dušo,« pravi. Kaj pa vreme? »Že od malih nog sem rad spremljal radarsko sliko,« se svojega navdušenja nad nevihtami spominja Aleš. Ko je končal študij računalništva in informatike, je začel razmišljati o vremenski aplikaciji, ki uporabniku ne bi kazala le radarske slike, temveč bi ga obveščala o prihajajočih padavinah, še preden bi te dosegle njegovo lokacijo. To je bilo leta 2009. »Takrat je bila ideja precej bolj omejena s tehnologijo kot z voljo. S prihodom pametnih telefonov pa je postala izvedljiva,« pravi Aleš.
Ves sistem je razvil sam
Od prvih osnutkov je minilo več kot petnajst let. Prvo različico Weather Alarma je objavil leta 2012, nato pa sistem postopoma nadgrajeval, dodajal nova območja in izboljševal algoritme. Število uporabnikov je počasi raslo. Do leta 2016 je zabeležil več kot 10.000 namestitev. »Najpomembnejša v tem obdobju ni bila samo rast števila uporabnikov. Sistem sem ves čas testiral na dejanskih vremenskih dogodkih in ga na podlagi rezultatov prilagajal,« pove Aleš. Ves sistem je razvijal sam, od aplikacije do strežniškega dela in algoritmov. Tako je bilo vse do leta 2023, ko je za nekaj časa opustil projekt. Aplikacija je bila še vedno objavljena, a razvoj je zastal. Alešu je zmanjkalo motivacije, nato pa so prišle še poplave: »Med poplavami smo bili v Mengšu dva tedna brez dostopa do spleta. Ker sem del strežnika gostil doma, aplikacija ni delovala. Bil sem tik pred tem, da vse skupaj izbrišem, a sem si premislil, saj se mi je zdelo škoda zavreči več kot desetletje dela.«
Nov začetek po premoru
Letos se je Aleš odločil znova obuditi svojo strast in se posvetiti razvoju aplikacije. »Ne gre samo za posodobitev stare različice, ampak za precej večji projekt. Osnovnemu radarskemu algoritmu sem dodal nove funkcije, med drugim podrobnejši prikaz gibanja padavin, oceno časa prihoda in obvestila o toči. Ena izmed unikatnih funkcij aplikacije je možnost, da uporabniki sami prijavijo vremenske pojave, kot so nalivi, toča, strele, močan veter in poplave. Nato vsi uporabniki v premeru 20 kilometrov na telefon dobijo obvestilo o prijavljenem pojavu. Vse te funkcije so trenutno na voljo za Slovenijo in Italijo,« pravi Aleš in pojasni, da se aplikaciji posveča približno tri ali štiri ure dnevno, rezultat pa je očiten – Weather Alarm je doživel pravi prerod. Trenutno ima več kot 2300 registriranih uporabnikov, od tega jih je približno 1700 aktivnih na tedenski ravni. »To je zelo visok odstotek. Statistika kaže tudi, da je stopnja zadržanja uporabnikov v moji aplikaciji zelo visoka, zaradi česar se pri iskanju v mobilnih trgovinah uvršča med prve rezultate. Včasih si jo moral iskati po točnem imenu, zdaj pa je dovolj že vpis besede ”vreme”,« pove Aleš.
Po ponovnem zagonu ni naraslo le število aktivnih uporabnikov, temveč tudi njihovo zadovoljstvo. Weather Alarm ima v trgovinah z aplikacijami povprečno oceno 4,8 od 5. Kaj uporabniki najbolj cenijo? »Pravijo, da je aplikacija zelo uporabna in natančna. Všeč sta jim vizualni prikaz in dejstvo, da je popolnoma brezplačna in brez oglasov. Trudim pa se, da bi bilo čim manj lažnih obvestil,« razloži Aleš, ki ocenjuje, da je algoritem trenutno približno 90-odstotno natančen. »Včasih radarska slika kaže padavine, ki poleti zaradi visoke vročine izhlapijo, še preden dosežejo tla. To so tako imenovani modri odboji. Algoritem sem prilagodil, da poleti teh odbojev ne upošteva, pozimi pa jih mora, ker takrat običajno pomenijo močnejši dež ali sneg,« pojasni Aleš. Dodaja, da ves čas išče ravnovesje med pravočasnim obvestilom in čim manjšim številom lažnih alarmov. »Zato celice v sistemu delim na tiste, ki jim lahko zaupam – to so tiste, ki jim radar sledi že vsaj pol ure. Potem so tu nove celice, ki nastanejo nenadno – zanje se še ne ve natančno, kam bodo šle. Sistem jih upošteva v manjši meri, dokler ne dobijo svoje zgodovine ali podatkov od sosednjih celic, ki že imajo dobro zgodovino. Na podlagi vseh teh informacij se sproži obvestilo,« pove Aleš. Proces poteka samodejno, Aleš pa spremlja delovanje sistema in preverja, ali je treba algoritem izboljšati.
Aplikacijo soustvarjajo uporabniki
O tem, kaj poteka v ozadju v tistih nekaj minutah od radarskega podatka do pošiljanja obvestila, Aleš pove: »Ključen je algoritem na strežniku, ki je sestavljen iz treh delov. Prvi del obdeluje radarsko sliko, izračunava razdalje in hitrosti. Vsakih pet minut opravi celoten izračun in pregleda zgodovino premikanja padavinskih celic, da lahko predvidi prihodnost. Drugi del je obveščanje; ta pregleda bazo vseh uporabnikov in njihovih lokacij. Če zazna, da se padavine približujejo lokaciji uporabnika, pošlje sporočilo. Tretji del je sama aplikacija. Ko jo uporabnik odpre, aplikacija takoj prikaže trenutno stanje, ne da bi čakala na obvestilo strežnika. Namen tega je, da uporabnik neposredno vidi trenutno dogajanje.«
Weather Alarm pa postaja več kot zgolj vremenska aplikacija. V zadnjih tednih ji je Aleš dodal precej novih funkcij – prikaz lokacije strel, požarov in potresov. »Nove funkcije dodajam glede na uporabnost in zanimivost. Ne bom pa dodajal preveč, da aplikacija ne izgubi osnovnega smisla,« pravi Aleš. Naslednji korak je dodajanje radarskih slik za Hrvaško, pozneje pa še za druge evropske države.
Pri razvoju ne sodeluje samo Aleš. Pomemben vir podatkov so tudi uporabniki, ki lahko postanejo vremenski mojstri. »To so uporabniki, ki jim lahko zaupam. Ko na terenu potrdijo, da na primer dežuje, algoritem ta podatek uporabi za popravljanje surove radarske slike. Tako drugi uporabniki v okolici dobijo natančnejše opozorilo, da je tam dejansko naliv,« razloži Aleš. Takih vremenskih mojstrov je trenutno približno 25. Vsi ostali uporabniki imajo status poročevalca ali opazovalca. Tudi oni lahko aktivno sodelujejo – na primer pri temperaturnih in padavinskih stavah ali z objavljanjem fotografij vremenskega dogajanja. Z zbiranjem točk lahko pridobijo dostop do naprednih funkcij, kot je recimo moderiranje slik. »Aplikacija bi bila brez vključevanja uporabnikov dolgočasna. Odpreš, pogledaš radar in zapreš. Poleti so nevihte, potem pa pride obdobje, ko ni veliko vremenskega dogajanja,« meni Aleš.
Po več kot petnajstih letih Weather Alarm tako še zdaleč ni končana zgodba. Aleš aplikacijo še vedno razvija ob redni službi, pri tem pa želi ohraniti njeno osnovno poslanstvo – uporabno in čim bolj zanesljivo obveščanje o vremenskem dogajanju – ter jo hkrati načrtno in postopoma nadgrajevati z vsebinami, ki uporabnike zanimajo.
