Na Prevojskih ribnikih je bilo prejšnjo nedeljo živahno kot na kakšen poletni dan. Več kot trideset prostovoljcev je posadilo drevesa ob robu Prevojskih gmajn. V prst so zakopali 150 sadik hrastov, bukev, jelš, jerebik, smrek, črnih jelš, borov, gabrov in trepetlik.
“Poleg konkretne zasaditve dreves, je bil namen naše akcije dvigniti zavest o pomenu močvirij. Ti ekosistemi, ključni v času vse pogostejših sušno-poplavnih obdobij, so eni glavnih blažilcev podnebnih sprememb. Poleg tega močvirja čistijo in shranjujejo pitno vodo ter so, kot izdaja njihovo ime – viri moči in življenjske sile. Poleg izobraževalne note je bila naša želja združiti ljudi in z dobrim zgledom navdušiti k delovanju za skupno skrb za Češeniško in Prevojske gmajne ter močvirja v splošnem, kar nam je z udeležbo več 30 prostovoljcev, tako odraslih kot otrok, uspelo in smo s tem zelo zadovoljni,” je več o akciji povedala Špela Kaplja, ki je ena izmed Močvirnic, ki so bili organizatorji akcije.
“Zaradi preteklih posegov povezanih z razvojem je občutljivi in zelo dragoceni svet poplavnega gozda Češeniško Prevojskih gmajn, utrpel že veliko škode – od krčenja gozda, zasutij in posledičnega zmanjšanja zaščitenih živalskih ter rastlinskih vrst, zato svoje delovanje nadaljevali. Še naprej bomo delovali v smeri spodbujanja realizacije Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne in izvajanje ciljev le-tega. Ustvarjali bomo prostor za informiranje in ozaveščanje ljudi – preko povezovanja, akcij sajenja dreves, čistilnih akcij in akcij prenašanja dvoživk. Ker verjamemo, da je umetnost ključno orodje pri ozaveščanju o pomenu ohranjanja Narave in omogočanju ljudem, da se z njo povežejo na globlji ravni, nadaljujemo tudi v tej smeri. Za svetovni dan močvirij, 2. februarja, pa pripravljamo pripovedovalsko predstavo za otroke. Pisano bo in bujno, tako kot mora biti v močvirnem kotlu,” je o prihodnosti društva povedala Kaplja.
Več o prihodnjem parku si preberite na naslednji povezavi.
