Sezona poletnega reševanja v gorah se je že dodobra začela. S 1. junijem se je začelo vsakodnevno dežurstvo gorskih reševalcev in ekipe helikopterja na Brniku, prvi junijski konec tedna pa je bilo že devet intervencij. Glavni razlog je neprilagojena oprema in napačna presoja razmer. Gorski reševalci in predstavniki Policije ter Slovenske vojske zato obiskovalce pozivajo k premišljenim odločitvam, ustrezni pripravi in spoštovanju narave. »Lansko leto je prvo leto po dolgem času, ki po številu nesreč ni bilo rekordno. Če pa sklepamo po številu reševanj, ki smo jih letos že imeli, se bojimo, da bo letošnja sezona rekordna,« je povedal Gregor Dolinar, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije.
Na območju, ki ga pokrivajo kamniški gorski reševalci, je bilo v lanskem letu opravljenih 52 intervencij. Med najzahtevnejšimi sta izstopali decembrsko reševanje tujcev v Kotliški grapi ter septembrska akcija na Planjavi, kjer ponesrečenca v dežju ne bi preživela noči brez pravočasne pomoči. 10 odstotkov vseh reševanj je bilo iz bivaka pod Skuto. V zadnjem obdobju opažamo, da so bivaki postali brezplačno prenočišče za marsikaterega tujega turista, ki se odloči, da bo tam prenočil. Bivak pod Skuto je zelo atraktiven in se pogosto pojajva na družbenih omrežjih. Do bivaka se je večinoma tujim planincem še nekako uspelo prebiti, a nazaj ne, zato jih je bilo treba reševati, čeprav niso bili poškodovani, « je povedal Dolinar.
Po besedah Jerneja Laniška, predsednika društva kamniških gorskih reševalcev vsako leto beležijo več nesreč. V ospredju reševalnih akcij so najpogosteje poškodbe in iskanje izgubljenih planincev. »Hkrati se vse bolj soočamo s pomanjkanjem alpinistov, kar predstavlja izziv za prihodnost gorskega reševanja,» je še poudaril.
Na ravni države so gorski reševalci v letu 2024 posredovali 633-krat. V 44 odstotkih vseh reševanj posredovali pri nesrečah tujih državljanov – največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. »Tujci velikokrat podcenjujejo naše hribe. Vidijo, da je najvišji vrh malo višji kot 2800 metrov in to primerjajo s hribi sosednjih držav, ki so višji. Potem pa pridejo v hribe in ugotovijo, da je tehnični del dostopa zelo zahteven,« je podaril Dolinar, ki je še dodal, da naj si vsak, ki se podaja v gore, pogleda, kako lahko deli lokacijo s pomočjo telefona, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče.
Gorski reševalci pozivajo še, da se vsi, ki se odpravljajo v gore, ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje ter na podlagi vsega zgoraj opisanega izberejo ustrezno turo ter da naj informacije iščejo na preverjenih in uradnih spletnih straneh.
Tudi Matej Brajnik, vodja Gorske enote Policije je poudaril pomen ustrezne priprave na obisk gora, informiranosti in spoštovanja vremenskih razmer ter danih pogojev. »Tujci in tudi Slovenci na družbenih omrežjih vidijo lepe razglede in si jih želijo obiskati. A se ne pozanimajo, kje in kako je nastala fotografija in se ne zavedajo, da je včasih težko priti do kraja, kjer je fotografija nastala. Vse pogosteje zaznavamo, da so pohodniki – planinci, dobro opremljeni, manjka pa jim znanja za uporabo te opreme, predvsem pa izkušenj za oceno situacije. Pred dnevi sta klicali dve tuji planinki, ki se nista upali prečkati snežišča. Začele so se pojavljati tudi nesreče v nočnem času, kar je še posebej nevarno tako za planinca kot tudi reševalca. Potrebne so izkušnje in še prej znanje.«
Začetek helikopterskega reševanja
Ekipa helikopterskega reševanja je sestavljena iz gorskega reševalca letalca, gorskega reševalca zdravnika, policista gorske enote in posadke helikopterja Slovenske vojske ali Policije. Helikoptersko reševanje pa ima svoje omejitve. »Za usposobljenost ekip poskrbimo, ne moremo pa vplivati na meteorološke pogoje.« je spregovoril stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske. Opozoril je na zahtevnost helikopterskega reševanja, ki je zelo odvisno od trenutnih vremenskih razmer – že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni.
“Še vedno je večji del intervencij zaradi poškodb v gorskem svetu, opažamo pa, da v zadnjih letih narašča delež nenadno obolelih. Sem štejemo primere, ko se je nekomu nenadoma poslabšala že prej prisotna kronična bolezen ali pa je naglo nastopilo neko novo zdravstveno stanje, ki ga ogroža.” je povedal Urban Iglič, predstavnik Komisije za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije.
Pri gorskem reševanju se vedno znova pojavlja vprašanje plačljivosti. »Vedno znova podarjam da naj vsak, ki potrebuje pomoč ali se znajde v težavah , pokliče. Gorska reševalna služba, gorski reševalci bomo prišli vedno, kadar bo nekdo potreboval pomoč. Ne glede na to, zakaj se je znašel v spiski, ne glede na to, ali je poškodovan. Naše osnovno stališče je bolje kakšna pot po nepotrebnem kot kakšna pot s tragičnim izzivom. Iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje smo prejeli informacije, da je ideja, da bi se največje malomarnosti obravnavale kot prekršek. Ampak to je domena države, naša naloga je reševanje,« je bil odločen Dolinar, ki je ob koncu še podaril, da vsi, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja v gorah redno usposabljajo in utrjujejo svoje znanje.
Prikaz vaje reševanja:
