Včeraj je v Domžalah potekal Karierni sejem, ki ga je že tretjič zapored organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale ob podpori Občine Domžale, Srednje šole Domžale in Zavoda za zaposlovanje. Organizatorji so se tokrat odločili za spremenjen model – klasičnemu sejmu s predstavitvami podjetij na stojnicah so letos dodali personalizirano različico v obliki individualnih zaposlitvenih razgovorov. Poleg povezovanja delodajalcev in iskalcev zaposlitve so na sejmu potekala tudi aktualna predavanja in razprava o prihodnosti zaposlovanja v obrtništvu in podjetništvu.
Klasični sejem je potekal na Srednji šoli Domžale. Na njem so obiskovalci lahko brez prijave obiskali stojnice, na katerih so se predstavljali posamezni delodajalci in podporne službe, pomembne za razvoj kariere in iskanje zaposlitve. Kot prvi v Sloveniji so klasični stojnični predstavitvi dodali še personalizirano obliko kariernega sejma. Zainteresirani iskalci zaposlitve so se lahko prijavili na individualne zaposlitvene razgovore, ki so potekali na sedežih več kot dvajsetih zaposlovalcev, nekaj podjetij pa se je odločilo tudi za skupinske predstavitve.
Največ zanimanja za digitalne vsebine
»Zelo smo zadovoljni, ker smo danes lahko ljudem ponudili skoraj sto zaposlitvenih razgovorov, ki jih sicer ne bi bilo. Na razgovoru v podjetju lahko iskalec dela spozna delovno okolje in vrednote, hkrati pa se lahko na kratko predstavi delodajalcu. Prepričana sem, da bodo številni iskalci dobili tudi zaposlitev ali pa imeli prednost pri izbiri, če bodo naredili dober vtis,« je o novi obliki kariernega sejma povedala Karolina Kalan Adamič, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale. Delodajalci so po njenih besedah dobro sprejeli letošnjo novost, saj v primerjavi s klasično predstavitvijo na stojnicah optimizira njihov čas in denar ter prinaša bolj konkretne rezultate. Vtisi po koncu sejma so bili zato pozitivni. »Naredili bomo tudi analizo, tako z vidika delodajalcev kot uporabnikov, da ugotovimo, kateri način jim bolj ustreza, in se v prihodnje še bolj prilagodili potrebam in željam,« je še dodala Kalan Adamič.
Nova personalizirana oblika sejma s prijavami je prinesla tudi vpogled v zanimanje za posamezne poklice oziroma delodajalce. Posebnih presenečenj ni bilo – število prijav je odsevalo splošne trende v gospodarstvu. Podobno je bilo tudi na predavanjih – bolje obiskana so bila tista, ki so obljubljala vsebine, povezane s sodobnimi tehnologijami. Na voljo so sicer bila tri predavanja: o digitalnem marketingu kot poklicu prihodnosti, dobri pripravi na zaposlitveni razgovor in zakonitostih študentskega dela ter ena delavnica, na kateri so udeleženci s pomočjo umetne inteligence razmišljali o poklicih prihodnosti ter s tem povezanimi znanji in sposobnostmi. Na vseh štirih so zabeležili več kot 400 udeležencev.
Pet občin – en trg dela
Poleg predavanj je potekala tudi razprava o prihodnosti zaposlovanja, na kateri so sodelovali županji in župani petih občin, ki jih pokriva domžalska obrtna zbornica: Renata Kosec, županja občine Domžale, Bogo Ropotar, župan občine Mengeš, Peter Ložar, župan občine Trzin, Olga Vrankar, županja občine Lukovica, in Janez Vidic, podžupan v funkciji župana občine Moravče. »Kaj lahko pet občin, šole, podjetja in obrtna zbornica naredijo skupaj in konkretno?« je bilo poglavitno vprašanje. Razprave se je udeležilo več kot 50 lokalnih obrtnikov in podjetnikov, ki so prisluhnili mnenjem županov o gospodarstvu, kjer primanjkuje kadrov, predstavili pa so tudi konkretne ukrepe, ki so v pristojnostih občin in s katerimi lahko pomembno vplivajo na razvoj gospodarstva v lokalnem okolju.
Še pred razpravo so si udeleženci pogledali tri filme, v katerih so podjetniki iz lokalnega okolja spregovorili o svojih pogledih na trg dela in izzive zaradi pomanjkanja kadra, s katerimi se spopadajo. Na območju Upravne enote Domžale je trenutno namreč brezposelnost rekordno nizka: brezposelnih je manj kot tisoč oseb, večinoma gre težje zaposljive osebe. Marjan Kveder iz podjetja Avto Kveder Lukovica, Matej Burger iz podjetja Matica MB Domžale in Rok Posavec iz podjetja Montaža Posavec Mengeš so izpostavili, da se mladi prepozno srečujejo z realnim delovnim okoljem, na prvo mesto pogosto postavljajo denar, manjka pa jim pripadnosti in fleksibilnosti, poleg tega zelo cenijo prosti čas in ne želijo delati v popoldanskem času oziroma opravljati nadur.
Kaj lahko storijo občine?
Občine lahko lokalnemu gospodarstvu in obrtnikom najbolj učinkovito pomagajo s prostorskim načrtovanjem (OPN/OPPN), ki pa je v veliki meri odvisno tudi od državnih soglasodajalcev, vlaganjem v komunalno in prometno infrastrukturo, vzpostavljanjem gospodarskih con in z ustvarjanjem privlačnega lokalnega okolja, v katerem si mladi želijo živeti in delati. Predvsem pa morajo občine nastopiti kot povezovalec med podjetji, lokalno skupnostjo in šolo oziroma izobraževalnim sistemom nasploh. Prav v slednjem obrtniki zaznavajo največ pomanjkljivosti, saj mladi ne pridobivajo dovolj praktičnega znanja.
Župani so spregovorili tudi o konkretnih ukrepih v svojih občinah. V Domžalah podeljujejo štipendije za deficitarne poklice in omogočajo plačano počitniško delo v javnih zavodih, podjetnikom pa sofinancirajo obrestne mere za naložbena posojila. Skupaj z investitorjem so na zemljiščih nekdanjih Farm Ihan podali predlog za sprejem OPPN regijskega pomena za avtocestni priključek Študa, ki je pogoj za gradnjo na tem zemljišču. V prihodnje se želijo posvetiti razvoju gospodarskih con, ki bodo v interesu lokalne skupnosti in krajanov v neposredni bližini. Prizadevali si bodo za gradnjo državne povezovalne ceste Želodnik–Vodice, saj je na območju Želodnika stavbno zemljišče, na katerem bi lahko vzpostavili cono in s tem nova delovna mesta. V Mengšu urejajo razmere v nesistematično razviti poslovni coni v Topolah (odkup cest in kanalizacijskega omrežja za nemoteno vzdrževanje in pluženje), razmišljajo pa tudi o novih conah z modularno gradnjo manjših enot po ugodnih cenah za male obrtnike. V Trzinu v sodelovanju z zbornico izvajajo predavanja o podjetništvu za mlade, hkrati pa v industrijski coni s 700 podjetji in skoraj 6.000 zaposlenimi rešujejo prometne in prostorske izzive. V Lukovici redno posodabljajo podjetniški katalog ter na srečanjih s strokovnjaki odpirajo vprašanja nasledstva in povezovanja delodajalcev z iskalci zaposlitve. Poleg tega so sprejeli tudi občinski prostorski načrt. V Moravčah spodbujajo razvoj in ohranjanje lokalnih mikro ter malih družinskih podjetij. Vsi udeleženci so se strinjali, da potrebujejo sogovornike na državni ravni, ki bi prisluhnili gospodarstvu in lokalni skupnosti, predvsem pa opozorili na dolgotrajnost in zapletenost postopkov.
