Kamnik je v letu 2025 obiskalo več kot 43 tisoč turistov, od tega več kot 33.000 tujih gostov. Med najbolj obiskanimi točkami so Velika planina, Arboretum Volčji Potok in staro mestno jedro Kamnika. Na tuje obiskovalce Kamnik po besedah predstavnikov Zavoda za turizem in šport naredi vtis predvsem zaradi neokrnjene narave, zelenja, čistih rek, bližine gora in občutka pristnosti. Obiskovalci iz držav, kjer ni hribov, kot sta Nizozemska in Danska, so nad pokrajino še posebej navdušeni. Podobno velja za goste iz arabskih držav, ki jih pritegneta zelenilo in narava.
Kako močno lahko naravne danosti Kamnika presenetijo tuje goste, kaže zgodba o skupini premožnih kitajskih podjetnikov. Med vožnjo na kosilo v gostilno Pri Orlu so se nenadoma ustavili ob cesti in začeli čepeti na travniku. Gostiteljica je sprva pomislila, da so zagledali kakšno žival, nato pa ugotovila, da jih je povsem prevzel cvetoči regrat. Spraševali so jo, za kakšno rožo gre, občudovali rumene cvetove in jih navdušeno fotografirali. Nekaj, kar je domačinom povsem vsakdanje, je bilo zanje izjemno doživetje.
»Ko sem jih peljala v Kamniško Bistrico in jim povedala, da lahko pijejo vodo neposredno iz izvira, mi sprva niso verjeli. Nekatere ženske so bile ganjene do solz, saj niso mogle verjeti, da na svetu še obstajajo tako čisti kraji. Na Veliki planini pa so resni poslovneži plesali, se držali za roke in fotografirali modro nebo,« je povedala Nina Irt iz Zavoda za turizem in šport.
Posebna zgodba je bilo tudi srečanje z ameriško družino iz Kolorada, ki je med postankom križarke v Kopru po spletu odkrila družinsko povezavo s Kamnikom. Njihov prastric, ameriški polkovnik, je med drugo svetovno vojno umrl po strmoglavljenju sestreljenega bombnika na območju Velike planine. Družino sta do kraja njegovega nekdanjega groba spremljala Miroslav Potočnik, ki hrani zbirko vojaških predmetov, in sodelavec Zavoda za turizem in šport. Do kraja, kjer sta ostala manjša vdolbina in križ, so hodili približno uro in pol. »Ko smo prišli do kraja nekdanjega groba, so se zbrali okoli njega, molili in jokali. Takrat sem zares videl, koliko jim pomeni, da so prišli na kraj, kjer je umrl njihov prednik,« je povedal.
Dnevni gostje iščejo zeleno zaledje Ljubljane
Na turistično-informacijski točki v Kamniku se najpogosteje ustavijo dnevni gostje, ki jih na izlet z javnim prevozom napotijo iz Ljubljane. »Ljudje iščejo neko zeleno zaledje. V Ljubljani nas zelo oglašujejo in promovirajo ter nas tudi zelo potrebujejo,« je povedala Nina Irt.
Sodelavci v turističnem centru obiskovalcem svetujejo, kaj si lahko ogledajo in kje lahko poskusijo lokalno hrano. Pomembno je predvsem, da so znamenitosti in gostinska ponudba dosegljive peš.
Še pred kratkim je bilo v mestnem središču težko najti ponudbo domačih jedi, vendar se je z odprtjem novega gostinskega lokala Pr’ Jakcu in ponudbo Kamniške pojedine tudi to izboljšalo. V preteklosti je bilo mestno jedro precej prazno, danes pa je ponudba boljša, čeprav dogajanja še vedno ni veliko.
Kamnik je med obiskom Slovenije pritegnil tudi madžarska turista Anito in Gaborja. »V Kamnik sva prišla med svojim dvotedenskim potovanjem po Sloveniji. Obiskala sva Veliko planino, kjer nama je bilo najbolj všeč pastirsko naselje. Takih stvari na Madžarskem nimamo. Všeč nama je bilo tudi staro mestno jedro. Sva pa pogrešala kakšen pitnik v središču mesta, saj je bilo vroče,« sta povedala. Skupino turistov iz Češke pa je navdušilo predvsem to, da je Kamnik manjše mesto brez velike gneče.
Plečnikova dediščina in pristna doživetja
Pomemben del kamniške kulturne in rokodelske ponudbe predstavlja hiša Stele, kjer obiskovalcem predstavljajo tradicionalno svečarstvo, črno kuhinjo in Plečnikovo dediščino. Posebnost hiše so Plečnikove sveče, ki jih izdelujejo samo v Kamniku.
Med zanimivejšimi obiskovalci hiše Stele je bil tudi par iz Milana, ki je Slovenijo obiskal skoraj po naključju. »Oba sta bila nora na Plečnika. Ljubljano sta že poznala, želela pa sta odkriti še njegovo dediščino v Kamniku. Bila sta tako navdušena, da sta želela sama izdelovati Plečnikove sveče. V šali smo rekli, da sta postala kar Plečnikova vajenca. Takrat vidiš, koliko ljudem pomenijo takšna pristna in osebna doživetja,« je povedala Nina Irt.
Delavnic se udeležujejo skupine z različnih koncev sveta, med drugim iz Avstralije, Združenih držav Amerike in Španije. Po koncu delavnice dobijo tudi kosilo, ki ga sestavljajo pražen oziroma tenstan krompir, pečenka, prosena kaša, zapečena v pečici, različni narastki, cvetačna juha in domači bezgov sok. Sogovornica pripoveduje, da so obiskovalci ob postreženi domači hrani celo ploskali.
Javni prevoz in pomanjkanje nastanitev ostajata težavi
Med največjimi pomanjkljivostmi, ki jih opažajo tuji turisti, je javni prevoz. To še posebej izpostavljajo obiskovalci iz držav z dobro urejenimi in pogostimi prometnimi povezavami. Vajeni so, da avtobusi vozijo vsakih nekaj minut, medtem ko morajo v Kamniku in okolici na naslednjo povezavo včasih čakati eno ali celo dve uri. Za turiste brez lastnega avtomobila je to velika ovira, saj težko pridejo do Velike planine, Kamniške Bistrice in drugih znamenitosti zunaj mestnega središča.
Pomanjkljivost kamniškega turizma je tudi pomanjkanje postelj v središču mesta. Malograjski hotel, ki bi lahko predstavljal srce turistične ponudbe, je trenutno zaprt za turiste. Obstoječi nastanitveni objekti pa se soočajo z neustreznimi zmogljivostmi za skupinski turizem, saj so premajhni, da bi lahko v njih prenočila celotna avtobusna skupina.
Zgodbe obiskovalcev kažejo, da Kamnik največje prednosti skriva prav v stvareh, ki se domačinom pogosto zdijo samoumevne – v čisti vodi, zelenju, bližini gora, bogati dediščini in pristnem stiku z ljudmi. Za nadaljnji razvoj turizma pa bo treba izboljšati predvsem javni prevoz, nastanitvene zmogljivosti in ponudbo dogajanja v mestnem središču, kar so v anketah izpostavili tudi turisti.
