Včeraj je v Kamniku potekala osrednja proslava ob dnevu državnosti. Povezavalec večera je bil Matic Maček, ki je dejal: »Ljubezen do domovine se začne tam, kjer smo doma, v odnosu do kraja, do ljudi, do skupnih vrednot in odgovornosti.« Na prireditvi je bilo poudarjeno, da se veliki zgodovinski trenutki sicer trajno zapišejo v kolektivni spomin, a resnično življenje večinoma teče drugače. Sestavljeno je namreč iz drobnih skrbi in na videz majhnih zmag, iz neizrečenih misli, vsakodnevnih odločitev ter tihih premikov, ki jih vsak posameznik nevsiljivo nosi v sebi.
Kamniški župan Matej Slapar je v svojem nagovoru zbrane spomnil, da je Slovenija pred petintridesetimi leti postala samostojna država, kar ni bila ne samoumevna odločitev in ne samoumeven čas. Dan državnosti je zato označil kot dan hvaležnosti in spoštovanja do vseh tistih, ki so verjeli, da lahko narod o svoji prihodnosti odloča sam. Opozoril je, da je del te zgodbe tudi lokalno okolje: »Tudi Kamnik je del te zgodbe. V osamosvojitveni vojni je življenje izgubil vojak Teritorialne obrambe Edvard Peperko. Njegovo ime nas opominja, da samostojnost ni nekaj, kar lahko jemljemo za samoumevno.« V nadaljevanju je izpostavil razvoj Slovenije in Kamnika v zadnjih petintridesetih letih, vse od napredka na področju javne infrastrukture do šol, vrtcev, cest ter športnih in kulturnih objektov. Ob tem je poudaril, da je glavna naloga lokalne skupnosti ustvarjati dobre pogoje za življenje vseh generacij, govor pa sklenil z vizijo: »Kamnik želimo razvijati premišljeno – kot kraj, ki bo ostal prijeten za življenje, delo, ustvarjanje in preživljanje prostega časa. Kraj, ki spoštuje svojo dediščino, hkrati pa zna prepoznati priložnosti prihodnosti.«
Slavnostna govornica učiteljica leta 2026 Mojca Volkar Trobevšek je svoj nagovor globoko prepletla z osebno zgodbo iz časa osamosvajanja Slovenije. Kot desetletna deklica je leta 1991 doživljala vojno skozi otroške oči, a hkrati tudi skozi občutek ponosa, povezanosti in varnosti, ki so ji ga takrat dajali odrasli. Posebej močno se ji je v spomin vtisnil vojak, ki je ob domači ograji nežno utrgal cvet vrtnice – to je bila podoba, ob kateri je, kot je dejala, kasneje razumela, »da gresta pogum in milina z roko v roki«. V nadaljevanju je poudarila, da samostojna Slovenija ni več zgolj sen, temveč zgodovinsko dejstvo, ki je današnjim mladim povsem samoumevno. Prav zato je po njenem mnenju izjemno pomembno, da odrasli mladim pripovedujejo zgodbe, ohranjajo odnos do jezika, kulture, narave in zgodovine ter jim z lastnim zgledom pokažejo, koliko jim zares pomeni domovina. Pri tem je bila jasna in odločna: »Ljubiti lastno domovino ni dovolj – treba je ukrepati.«
Posebno pozornost je govornica namenila mladim, njihovim stiskam, pritiskom sodobnega sveta in pa odgovornosti odraslih, da jih vzgajajo v empatične, sočutne in pogumne ljudi. Ob tem je spomnila na pesnika Srečka Kosovela, ki s svojo mislijo o svetlobi in človeku še danes nagovarja tako mlade kot odrasle. Svoj nagovor je sklenila z željo, da bi se državljanov ob dnevu državnosti čim večkrat dotaknilo dobro in lepo – skozi umetnost, sočloveka, tradicijo in upanje v prihodnost.
Kulturni program je bil zasnovan kot preplet svetovne glasbene zakladnice z znanimi deli slovenske glasbe. Svoje pesmi so peli člani zasedbe Before Time, simfonični orkester je igral klasična dela, vse skupaj pa je s svojim nastopom popestrila baletka iz Baletne šole Ana. Ob samem koncu prireditve je bilo mogoče slišati še nekatere pesmi, ki jih javnost dobro pozna, a so bile tokrat izvedene v nekoliko drugačni preobleki. Zimzeleno Poletno noč je zapela Nuška Drašček, ki je nato skupaj s pevko skupine Before Time zapela še skladbo Med iskrenimi ljudmi, pri tem pa ju je v živo spremljal Simfonični orkester Domžale-Kamnik.
