Občina Domžale je uradno prevzela samostanski kompleks na Mali Loki, s čimer so se odprla vrata za vzpostavitev novih programov za starejše. V prostorih nekdanjega samostana bodo uredili novo enoto Doma upokojencev Domžale, omogočili dnevno varstvo ter razvili druge oblike bivanja s podporo. Projekt se osredotoča predvsem na institucionalno varstvo ranljivih skupin, zlasti oseb z demenco in sorodnimi stanji, ter na ustvarjanje prijetnega bivalnega okolja.
Dolgoletni dialog in izjemno ugoden nakup
Županja Domžal, Renata Kosec, je na predstavitvi nove stavbe v lasti občine poudarila pomen nedavno sprejete strategije za starejše, pri čemer je izpostavila: »Strategija ni samo papir, ampak je dokument, ki ne sme obtičati v predalu.« Dodala je še, da področje oskrbe starejših predstavlja enega najpomembnejših stebrov razvoja občine. »In če rečemo, da smo prostor zadovoljnih ljudi, si zdaj upam reči, da postajamo tudi prostor srčnih ljudi,« je poudarila županja ter nakup samostana označila za enega najbolj srčnih in upravičenih projektov zadnjih let v občini.
Da je bil nakup izpeljan z mislijo na dobrobit lokalne skupnosti, potrjujejo tudi finančni podatki. Ekonom province Srednja Evropa, Maximilian Haslbauer, je pojasnil, da so v obnovo dela samostana vložili milijon in pol evrov. Občina je tako postala lastnica 8.562 m2 zemljišč, za kupnino en milijon evrov. »Ker nam je pomembno, da se ta prostor, to poslanstvo sester in samostan nadaljuje in da služi namenu, za katerega je bil ustanovljen,« je nizko ceno utemeljil Haslbauer. Kupnina bo sicer namensko porabljena za oskrbo preostalih 280 sester v provinci.
Nove kapacitete, temeljita obnova in časovnica
Kot je povedala Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale, bo nova enota pomembna pridobitev za lokalno okolje, saj bo namenjena predvsem ranljivim skupinam – osebam z demenco in sorodnimi stanji. Poleg tega bodo po vzpostavitvi novih prostorov lahko prenovili tudi matično stavbo doma upokojencev. »Matični dom na Karantanski cesti je star skoraj 50 let in je potreben obnove,« je poudarila in dodala, da pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu za novo enoto stekli postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nato se bo izdelala investicijska dokumentacija, tako da bi po njeni grobi oceni prve stanovalce v Mali Loki lahko sprejeli že čez približno dve leti.
Že zdaj je v samostanu urejenih 19 enoposteljnih sob z lastno kopalnico, poleg tega sta v odličnem stanju tudi jedilnica in kuhinja z dvigalom. Del samostana in kapela, ki se bo ohranila, sta prenovljena, ostali prostori pa se bodo temeljito obnovili, pri čemer bo en del treba zrušiti in na novo zgraditi. Stavba omogoča tudi nadaljnjo širitev, poleg tega pa ima samostan velik vrt, zato je lokacija še posebej primerna za osebe z demenco.
Poleg doma upokojencev občina na tem območju načrtuje še dodaten večletni projekt. Ko bodo urejene zemljiškoknjižne zadeve in bo zagotovljen prenos na državo, namerava lokalna skupnost na bližnjem občinskem zemljišču vzpostaviti še namensko najemna stanovanja za starejše, za lažjo mobilnost pa bo poskrbljeno z okrepljeno mrežo brezplačnih prevozov z lokalnim avtobusom Domžalček.
Bogata zgodovina in prihodnost sester v samostanu
Kompleks na Mali Loki v sebi skriva bogato in navdihujočo zgodovino, ki sega vse do 12. stoletja, ko je bil dvorec v lasti plemiške družine Lamberger. Novejše poglavje se je začelo pisati leta 1918, ko so sestre ob pomoči škofa Antona Bonaventure Jegliča objekt kupile in s tem začele svojo 108-letno prisotnost na Mali Loki. Med vodenim ogledom je bila posebej izpostavljena anekdota o vztrajnosti sester med drugo svetovno vojno. Ko so se soočale s težkimi pritiski, da bi samostan zapustile, so svojo usodo položile v roke božje previdnosti: na majhne lističe so zapisale različne možnosti, a so po čudežnem naključju vse sestre nevede izbrale listek z isto besedo nikamor. V samostanu so sestre desetletja živele tesno povezane z lokalno skupnostjo, se preživljale s kmetijstvom in delom svojih rok.
V samostanu bosta tudi po odprtju nove enote doma ostali redovnici, ki o domu prebivata še danes, sestra Mirjam in sestra Tereza. Slednja bo kot teologinja dejavno sodelovala pri pogovorih in delu s starejšimi. Obe se že veselita prihodnjega sobivanja in prilagajanja novim stanovalcem, s čimer bosta na nov način nadaljevali poslanstvo skupnosti.
