Na letošnjem državnem srečanju otroških lutkovnih skupin se je po izboru strokovne spremljevalke Katje Povše predstavilo šest izstopajočih predstav, ki so bile izbrane med 36 regijskimi uprizoritvami po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Mladi ustvarjalci so na odru navdušili z odlično izvedbo, pri kateri je vse delovalo usklajeno – od premišljene glasbene spremljave in oblikovanja luči do izvirnih odrskih postavitev. Skozi igrive, pa tudi nekoliko bolj resne teme so otroci občinstvu predstavili pomembna, a hkrati izjemno zabavna sporočila ter pokazali izjemen čut za lutkovno umetnost.
»Kot že minula leta, po živosti lutkovne dejavnosti tudi letos izstopata mariborska in ormoška regija. Posebej zgledno pa je ljubiteljsko lutkarstvo zaživelo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju,« je ob robu srečanja ugotovila selektorica Katja Povše. »V letošnji izbor sem vključila predstave, ki so raziskovalne, inovativne in najbolj izrazito uporabljajo lutkovni jezik. Predstave, kjer lutka ni nadomestek igralca, ampak je domišljen izraz ideje ali vsebine. Takšna lutka gledalca in obenem igralca animatorja vabi v prostor neskončne domišljije. Izbrane predstave so zato tehnološko, idejno in vsebinsko raznolike. Pomemben kriterij pri izboru predstav for državno srečanje pa je bila tudi kakovost mentorskega dela z otroki. To so mentorji, ki otrokom prisluhnejo, se prilagodijo njihovim razvojnim sposobnostim, jih s spretnim mentoriranjem podprejo na odru ter obenem k ustvarjanju lutkovne predstave pristopijo raziskovalno in inovativno. Priznanje za trud in voljo pri pripravi lutkovnih predstav z otroki si zaslužijo prav vsi mentorji predstav na regijskih srečanjih. Ustvarjanje lutkovnih predstav zahteva veliko ur priprav, izdelave in vaj, ki jih mentorji opravljajo z veliko mero entuziazma ter zagledanosti v lutkovno umetnost.« Pomemben doprinos k uspehu festivala je izpostavil tudi Jan Pirnat, svetovalec za gledališko dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki je pohvalil pogum mladih ustvarjalcev ter ogromen trud mentorjev, saj se lutkovna predstava začne daleč pred samim stopom na oder.
Center kulturnih dejavnosti Kranj se je na državnem odru predstavil s predstavo Duhci, pod katero se kot avtorici podpisujeta Nataša Herlec in Sara Gros, pod režijo, dramaturgijo in celostno vizualno podobo pa Natalija Herlec. Skupina Nimampojma, ki združuje pet deklic in deluje dve leti, je v proces ustvarjanja aktivno vključila otroke, od obdelave besedila do izdelave scene. Predstava združuje gledališko igro in lutke, pri čemer se osredotoča na animacijo lahkih tančic, ki predstavljajo duhce. Zgodba spremlja tri duhce, ki v neznanem prostoru ugotovijo, da jih je ugrabila zlobna čarovnica, da bi opravila doktorski izpit. Duhcem uspe pobegniti in s pomočjo novinarke prepričati čarovnico, da izdela napitek, ki jih spremeni nazaj v deklice, čarovnica pa svojo pot do fame nadaljuje kot zeliščarska blogerka.
Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje, ki pod okriljem lastnega društva deluje že devetnajsto leto in je prejemnik nagrade Celjske zvezde, je uprizorilo predstavo Mačji zakaji. Režijo, dramaturgijo in vizualno podobo je zasnovala Mateja Šušteršič, predstava pa temelji na istoimenski slikanici celjske avtorice Lile Prap, ki otroke privlači s svojo igrivostjo in humorjem. Ustvarjalci so se v predstavi zoperstavili pregovornemu sovraštvu med mišjo in mačjo druščino, saj v svetu otroške domišljije ni prostora za zakoreninjene spore. Skozi igro se strah prelevi v pogum, nagajanje pa se umakne pravemu prijateljstvu.
Skupina Sove iz Vrtca Ceršak, ki deluje kot enota Vrtca Šentilj pri Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj, se je predstavila z angleško ljudsko pravljico Trije prašički v priredbi Ksenije Breg. Predstava, v kateri otroci veliko prepevajo in ustvarjajo ob zvokih kitare ter malih orffovih glasbil, klasično zgodbo prikazuje na izjemno inovativen način. Lutke marionet so namreč izdelane iz starega časopisnega papirja, njihove hiške pa iz kartonastih škatel. Skozi sproščeno igro, polno zvokov in prirejenih pesmic, predstava otroke in gledalce popelje skozi dobro znane preizkušnje treh prašičkov in njihovo končno soočenje z lačnim volkom.
Lutkovna skupina Krea(k)tivni z Osnovne šole Kajetana Koviča Radenci je pod vodstvom mentorskega tima pripravila priredbo znane ljudske pravljice Povodni mož. Za skupino šestošolcev in osmošolk je bil to prvi stik z lutkovnim svetom v okviru razširjenega programa, pri čemer jih je najbolj očaralo senčno gledališče. Učenci so sami izdelali senčne lutke ter skozi dolgotrajen proces usklajevali gibanje senc, glasove in svetlobne učinke. Njihova interpretacija Povodnega moža prinaša zasuk v zgodbi, saj bajeslovno bitje, ki živi globoko pod rečno gladino, ne deluje strašno, temveč reši neubogljivega dečka in mu ponudi prijazno družbo pod vodo, dokler deček ne začne ponovno hrepeneti po domu.
Skupina Tutkifrutki z Osnovne šole Kašelj je na srečanju nastopila s predstavo Črke iščejo zaklad, ki je nastala pod mentorstvom Neže Bojović. Skupina deluje v okviru neobveznega izbirnega predmeta in temelji na izraziti dinamiki, gibanju in medsebojnem poslušanju otrok. Sama zgodba je nastala po motivu ustvarjanja z eno besedo, kjer vsak udeleženec prispeva delček k tkanju celote. Predstava se osredotoča na raziskovanje same besede in moči, ki jo posamezna beseda nosi v sebi, saj se že v vsaki izmed njih skriva celotna in samosvoja zgodba.
Lutkovna skupina Pšečani z Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece je pod mentorstvom Tanje Culetto in Sanje Štefanič pripravila avtorsko predstavo Vidkova srajčica v 2026. Skupina povezuje trinajst radovednih otrok različnih starosti, ki so sami poskrbeli za scenografijo, kostumografijo in izdelavo lutk. Predstava, navdihnjena s klasično zgodbo o Vidkovi srajčici, se loteva izrazito sodobne problematike ponovne rabe oblačil in potrošništva. Zgodba spremlja deklico Lejo, ki namesto maminega časa prejme plačilno kartico, a na svoji poti kmalu spozna, da se prave rešitve in vrednote ne skrivajo v nakupih, temveč v sodelovanju, medsebojni pomoči in trajnostnem odnosu do sveta.
