V Domžalah je potekalo srečanje regijske mreže za duševno zdravje v Osrednjeslovenski regiji, ki deluje v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje – Programa Mira. Mrežo vodi regijska koordinatorica Maruša Bertoncelj z NIJZ, njen namen pa je povezovanje zdravstvenih in socialnih ustanov, nevladnih organizacij, občin, mladinskih centrov ter drugih akterjev, ki se v lokalnem okolju srečujejo z ljudmi v duševni stiski.
Namen srečanja je bil okrepiti sodelovanje med organizacijami, predstaviti dobre prakse in opozoriti na težave, ki jih posamezne službe same ne morejo rešiti. Med sodelujočimi so bili tudi Center za duševno zdravje odraslih Domžale, Društvo Altra in Dnevni center Štacjon.
Vodja domžalskega Centra za duševno zdravje odraslih Katarina Barbara Štrukelj je predstavila skupine, ki v Domžalah že delujejo oziroma se pripravljajo. Vanje se pacienti vključijo po pregledu v centru. Med njimi so skupine za zdravljenje alkoholike, mlajše moške s težavami v duševnem zdravju, ženske z izkušnjo izgorelosti, starejša skupina, ki je bolj usmerjena v žalovanje, svojce z ljudmi s psihozo in skupino, ki je povezana s sprejemanjem stresnih dogodkov. V centrih za duševno zdravje odraslih začenjajo nove psihoedukativne delavnice, med njimi tudi delavnice za bipolarno motnjo, ki naj bi se začele jeseni. Delavnica bo namenjena tudi svojcem ljudi s psihozo. V centrih si prizadevajo, da bi bile delavnice v prvi vrsti namenjene lokalnemu prebivalstvu. V nastajanju je tudi skupina za podporo po porodu.
Velik del pogovora je bil namenjen stanovanjskim skupinam, ki so namenjene polnoletnim osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo strokovno podporo in pomoč za optimalno funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Amelija Klopčič iz društva Altra je opozorila, da so te za številne uporabnike postale njihov dom. To ni prehodna faza, kjer bi se človek opolnomočil in šel čez leto ali dve na svoje. Ti ljudje nimajo druge mreže. Stanovanjska skupina je zanje dejansko dom,« je dejala. Društvo se zelo dobro povezuje s centrom za duševno zdravje. Vodja jih je tudi pohvalila, da v njihovih skupnostih uporabniki lahko živijo in da jim je nudeno veliko podpore ter jim tako vračajo smisel v življenje. “Migajo in živijo. In imajo tudi odgovornosti, saj je to zelo pomembno, ” so na hitro opisali svoje uspehe.
Ob tem je izpostavila vse večji problem staranja uporabnikov. Ti poleg težav v duševnem zdravju potrebujejo tudi nego, stanovanjske skupine pa za to nimajo ustreznega kadra.
»Mi smo socialnovarstveni program. Naši sodelavci niso negovalni kader. Ko človek postane nepokreten ali potrebuje resno medicinsko nego, tega ne smemo in ne znamo delati,« je opozorila Amelija Klopčič.
Težava nastane, ko tak uporabnik potrebuje dom starejših. Zaradi psihiatrične diagnoze jih domovi pogosto zavračajo, čeprav so lahko že dolgo stabilni. Tako se znajdejo med sistemi: za stanovanjsko skupino so preveč bolni, za dom starejših pa »preveč psihiatrični«. Nekateri zato ostajajo v psihiatričnih bolnišnicah, čeprav akutnega zdravljenja ne potrebujejo več.
Srečanje pa ni bilo namenjeno le težavam. Predstavili so tudi dobre prakse, med njimi odhode uporabnikov Altre na morje. Nekateri so po zaradi turističnih bonov po dolgih letih prvič odšli v Portorož, danes pa za dopust sami varčujejo.
»Po 20 evrov na mesec dajejo na stran celo leto, da lahko junija za štiri dni odidejo na morje. To ni samo izlet, ampak proces odgovornosti, skrbi zase in vključevanja v družbo,« je povedala predstavnica Altre.
Podobno zgodbo so predstavili tudi iz Štacjona v Kamniku. Ena od uporabnikov je sprva na bazenu le sedela ob robu vode, nato pa je z majhnimi koraki premagala strah in kasneje odšla tudi na morje. Za mnoge so prav takšni premiki največji uspeh.
Na srečanju so opozorili tudi na težave pri komunikaciji med bolnišnicami, centri za socialno delo, stanovanjskimi skupinami in drugimi službami. Zaradi varovanja osebnih podatkov se v praksi včasih zgodi, da organizacija, ki človeka spremlja v skupnosti, ne izve pravočasno, da je bil hospitaliziran.
»Tudi CSD potrebuje te informacije. Vedeti moramo, kdaj je kdo odpuščen, da lahko pripravimo teren doma – ne da človek pride domov v prazno hišo, brez hrane in brez podpore,« je opozorila ena od udeleženk.
Prav zato je regijska mreža pomemben prostor sodelovanja. Ko se strokovnjaki med seboj poznajo, lahko hitreje poiščejo rešitve za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Kot je bilo slišati na srečanju, brez teh osebnih vezi sistem pogosto sploh ne bi deloval.
