Toplejši dnevi prebudijo žabe, ki so že začele svojo letošnjo selitev na tradicionalna mrestišča, kjer odložijo jajčeca. Pri tem velikokrat prečkajo prometno cesto, kjer so lahka tarča voznikov. Zato se vsako leto na začetku spomladi po vsej Sloveniji – tudi v modronovičnih občinah – organizirajo skupine prostovoljcev, ki dvoživke prenesejo čez cesto. V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene.
Dvoživke so med najbolj ogroženimi skupinami vretenčarjev tako v Sloveniji kot tudi drugod v Evropi. Glavni razlog je slabšanje življenjskega okolja, velikokrat so ceste zgrajene skozi njihove tradicionalne poti. Najbolj so povozi opazni v zgodnji pomladi, ko je selitev največ. Dvoživke se začnejo seliti, ko se zvečeri in nato dve uri živahno skačejo čez cesto, najprej v eno smer, nato pa še nazaj. Taka selitev traja od enega do dveh mesecev, če je hladno, se potovanje prekine. Največ prometa je, ko je toplo in vlažno.
Odseke cest, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk, imenujemo tudi črne točke. V Sloveniji je več kot 1500 takih točk. Najprimernejša rešitev bi bila gradnja trajnih varovalnih ograj in podhodov za dvoživke. A teh ograj še ni na vseh točkah, zato na številnih lokacijah prostovoljci že 20 let organizirajo akcije prenašanja dvoživk čez cesto, postavljajo pa tudi začasne ograje, ki olajšajo delo.
Dvoživke se seveda selijo tudi po modronovičnih občinah. Med Radomljami in Rovami akcijo prenašanja dvoživk čez cesto organizirajo že več kot deset let. Še pred leti so bile na tem območju velike težave s povoženimi dvoživkami, a so občinski veljaki tu uredili podhode, tako da žabe in vse ostale vrste tu pohajajo brez nevarnosti. Glavno nevarnost za dvoživke zdaj predstavlja cesta do ribnika Črnelo, ki leži v močvirnem območju Blata-Mlake. Akcije tu organizirajo članice društva Terra Anima s pomočjo Kreativnih nomadov. Za več informacij pokličite Špelo Kapljo na 041 980 876.
»Vsako večerno patruljiranje je vredno, saj na tak način pomagamo dvoživkam in naravi. Poleg tega je veselje, ko srečamo redke vrste dvoživk, kot so pupki in zelene rege, nepopisno,« je povedala ena od članic društva Terra Anima, Špela Kaplja.
Druga lokacija je na cesti, ki povezuje občini Mengeš in Vodice, zato se že od leta 2011 ob Phliškem bajerju, ne daleč strani od Šinkovega Turna zbirajo prostovoljci. Leta 2020 so postavili tudi začasno zaščitno ograjo. Lani so prenesli 2962 dvoživk, kar je več kot leto pred tem. Velika večina je bila krastač, sledijo rjave žabice, našli pa so tudi pet pupkov. Če bi jim radi pomagali letos, pišete Poloni na zabice.sinkovturn@gmail.com.
Velik problem s povoženimi dvoživkami je na cestah v bližini Frnihtovega bajerja v Trzinu (konec Prešernove ulice, cela Kidričeva ulica, Ulica pod gozdom, Mlakarjeva, Reboljeva …). Prostovoljci vabljeni, da pomagate žabicam tudi tu. Za več informacij se obrnite na Majo: maja.brozovic.sp@gmail.com.
Kritična točka je tudi med med skakalnico Ihan in Krumperkom, kjer prihaja do velikega števila povoženih dvoživk. Ograja je tu postavljena, le na nekaterih delih. Ker primanjkuje prostovoljcev, ste vabljeni. Za več informacij pišete na nika.hrabar@gmail.com.
V modronovičnih občinah je še nekaj črnih točk, kjer pobiranje ni organizirano. Ena od takih je pri Golfu Arboretum Volčji Potok, kjer je pri umetnih mlakah veliko žab, ki prečkajo cesto od golfa vse do spomenika v Rudniku pri Radomljah. Na teh točkah lahko sami organizirate akcijo.
Za vse akcije potrebujete veliko vedro, močna svetilka, odsevni jopič in dobro voljo. Več informacij najdete na pomagajmo-žabicam.si ali pa na strani Informacijskega centra za prenašanje dvoživk.
