Struga Pšate je bila v zadnjih desetletjih močno regulirana in poglobljena. Z odvzemom prostora vodi so se poplavni valovi pospešili, sušna obdobja so postala izrazitejša, naravni procesi pa osiromašeni. Danes je vse bolj jasno, da takšen pristop ni prinesel dolgoročne varnosti, temveč je rečni sistem naredil manj odporen – tako z okoljskega kot tudi z družbenega vidika.
Slovenske okoljevarstvene organizacije so zato skupaj s partnerji zasnovale projekt LIFE2RIVERS, ki želi pokazati, kako je mogoče Pšato obnoviti kot delujoč rečni ekosistem. Ne z velikimi in hitrimi posegi, temveč postopno, premišljeno in v sodelovanju z lokalnim okoljem. Projekt spodbuja premik v razumevanju rek – od nadzora in utrjevanja k sobivanju z naravnimi procesi.
Od nadzora k soustvarjalnemu skrbništvu rek
V središču projekta LIFE2RIVERS je koncept soustvarjalnega skrbništva rek. Gre za sodelovalni pristop, ki poudarja skupno odgovornost za ohranjanje in obnovo vodotokov. V načrtovanje in izvajanje rešitev so vključeni najrazličnejši deležniki – od strokovnjakov in upravljavcev voda do lokalnih prebivalcev. Pomemben poudarek je na sonaravnih rešitvah, ki hkrati zmanjšujejo poplavno ogroženost, izboljšujejo ekološko stanje rek ter prispevajo k večji biodiverziteti in kakovosti bivanja.
»Naslov projekta – spodbujanje obnove rek za izboljšanje kakovosti življenja – zelo dobro povzema naš namen,« pojasnjuje Mengšanka Urša Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), vodja priprave načrta obnove Pšate. »Verjamemo, da moramo spremeniti način, kako reke razumemo, jih dojemamo in upravljamo. Le tako bodo rečni ekosistemi spet zdravi in celoviti.«
Po njenih besedah so številni pretekli posegi močno zmanjšali naravno odpornost reke, kar ima neposredne posledice tudi za ljudi. Popolne poplavne zaščite namreč ni – obstaja le zmanjševanje poplavne ogroženosti. Sonaravne rešitve omogočajo prav to: da se tveganja zmanjšujejo, hkrati pa se obnavljajo ekosistemi, kar potrjujejo tudi številni primeri dobre prakse iz tujine. Obnova reke ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, ampak predvsem to, da reko razumemo kot celoten sistem in ji omogočimo, da naravni procesi ponovno opravljajo svoje naloge. S tem dobi prostor narava in posredno tudi ljudje.
Reka je več kot le voda med bregovoma
Reka je sistem, ki vključuje strugo, poplavno ravnico, pritoke, podzemno vodo in pretok sedimentov. Ko je ta sistem močno reguliran, voda teče hitreje, poplavni valovi so višji, suše izrazitejše, krajina pa izgublja sposobnost zadrževanja vode.
»Če reki vzameš prostor, si ga bo nekoč vzela nazaj – običajno takrat, ko nam to najmanj ustreza,« opozarja britanski strokovnjak dr. George Heritage.
Obnova Pšate zato pomeni vračanje prostora vodi tam, kjer je to mogoče, izboljševanje povezav s pritoki, upočasnjevanje odtoka in večje izkoriščanje naravnih procesov, ki sami blažijo poplavne konice. Kjer je to zaradi varnosti ljudi nujno, se takšne rešitve dopolnjujejo tudi s klasičnimi inženirskimi ukrepi.
Interdisciplinarni pristop in delo na terenu
Projekt LIFE2RIVERS temelji na skupnem učenju in povezovanju strok. Pšata je bila izbrana kot pilotno porečje, za katero interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področij hidrologije, vodarstva, biologije in družboslovja pripravlja predlog obnove.
V zadnjem obdobju je bil poudarek na hidrološkem modeliranju in terenskem delu. Udeleženci so s pomočjo modelov preverjali, kako se Pšata odziva na različne posege, nato pa ugotovitve preverili neposredno na terenu. Analizirali so regulirane odseke, pritoke ter redke primere še delujočih naravnih procesov, ki kažejo, kje ima reka še potencial za okrevanje. Delavnice sta vodila britanska strokovnjaka dr. George Heritage in dr. Rob Williamson iz podjetja Dynamic Rivers, ki imata več kot štiri desetletja izkušenj z obnovo rek po Evropi. Čeprav ju je ob prvem ogledu presenetila stopnja degradacije, sta hitro prepoznala priložnosti za učinkovite spremembe.
Ljudje kot ključni del rešitve
Cilj obnove Pšate je izboljšati stanje reke in hkrati ustvariti širše družbene koristi. »Upravljanje rek je bilo dolgo prepuščeno predvsem državnim institucijam, javnost pa je bila pogosto izključena, kar lahko vodi v nezadovoljstvo in konflikte,« opozarja Urša Koce.
V projektu so zato že vzpostavili dialog z občinami, prebivalci, ribiči in drugimi deležniki. V prihodnjih mesecih bodo v občinah Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Mengeš, Trzin in Domžale organizirana javna posvetovanja v obliki delavnic. Namenjena bodo izmenjavi izkušenj in soustvarjanju rešitev, saj je poleg strokovnega znanja izjemno dragoceno tudi lokalno znanje, ki se je oblikovalo skozi generacije.
Kot poudarja dr. George Heritage, je ključno zaupanje: »Ljudje so pogosto navajeni živeti z močno degradiranimi rekami in se sprememb bojijo. Pogosto so raje zadovoljni s stanjem, ki ga poznajo, kot da bi naredili korak naprej in ustvarili nekaj boljšega.«
Projekt LIFE2RIVERS se financira v okviru programa LIFE. 65 odstotkov sredstev prihaja iz evropskih virov, preostanek pa zagotavljata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.
