Danes so županji in župani občin ustanoviteljic – Domžale, Lukovica, Trzin, Mengeš in Moravče – podpisali pogodbo za širitev zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podzemne garaže, kar je pomemben korak za nadaljnji razvoj zdravstvene oskrbe na Domžalskem. Ocena vrednosti investicije je 25,7 milijona evrov. Gre za največji skupni projekt petih občin, ki ni le finančno obsežen, ampak bo zahtevna tudi sama gradnja. Ta se bo začela že letos in bo zaključena konec leta 2028. S tem se bo končal večletni proces načrtovanja in priprav na dolgo pričakovani projekt.
Zdravstveni dom Domžale, ki zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo in nekatere specialistične storitve, je pomembno središče zdravstvenega varstva v regiji in širše. Od ustanovitve v šestdesetih letih prejšnjega stoletja beleži stalno rast, še posebej izrazito v zadnjih šestih letih. Ob začetku je v njem delovalo devet dejavnosti in diagnostični laboratorij, danes jih je že dvajset. Število prebivalcev, ki jih zdravstveni dom oskrbuje, se je povečalo s 27.500 na več kot 62.330. Tudi število zaposlenih je zraslo – z 82 na 440. Zaradi nenehne rasti in povečanih potreb se soočajo s prostorsko stisko – ambulante delujejo tudi v kletnih prostorih, del čakalnic so morali preurediti v dodatne ambulante. Zato je bila odločitev za gradnjo prizidka nujna, saj se s tem zagotavljajo nujno potrebne dodatne površine za nemoteno opravljanje osnovne dejavnosti zdravstvenega doma.
Objekt bo obsegal pet etaž
Konstrukcija novega prizidka bo klasična armiranobetonska. Objekt, ki ga bo gradilo podjetje CGP d. d., bo imel dve podzemni etaži, kjer bo garaža s 168 parkirnimi mesti, in tri nadzemne etaže. Prva in druga klet bosta skupaj obsegali 6.224,55 m2 neto tlorisnih površin, nizko in visoko pritličje ter prvo nadstropje pa 4.544,45 m2 neto površin. Kot je povedal Martin Gosenca, predsednik uprave CGP, bo največji izziv pri gradnji izvedba podzemnih prostorov, saj se objekt gradi na območju z visoko podtalnico. »Temeljenje bo izvedeno po principu t. i. bele kadi. Zaradi visoke podtalnice bo treba okoli celotnega objekta zgraditi diafragmo do globine približno 27 metrov, kar bo predstavljalo največji tehnični izziv v začetni fazi gradnje. Pri fasadi bodo uporabljeni vidni betonski elementi, ki bodo morali biti natančno in estetsko izvedeni. Steklena fasada bo hkrati estetska, funkcionalna in preprosta za vzdrževanje. Ker gre za zdravstveni objekt, bo velik poudarek namenjen strojnim, elektro in zdravstvenim instalacijam, ki bodo povezane v celovit sistem nadzora in krmiljenja.«
Gradnja je pomemben mejnik v razvoju zdravstvene infrastrukture
Ob podpisu pogodbe z izvajalcem so županji Renata Kosec in Olga Vrankar ter župani Peter Ložar, Bogo Ropotar in Milan Balažic poudarili, da širitev zdravstvenega doma Domžale predstavlja pomemben mejnik v razvoju zdravstvene infrastrukture za vse občine soustanoviteljice. »To je izjemen dan – ne samo za Domžale, ampak za vse občine, ki so vključene v domžalsko upravno enoto in območje, kjer zdravstveni dom zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo. Več kot šestdeset tisoč prebivalcev bo s tem projektom dobilo sodoben objekt, ki bo zagotavljal še boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev,« je poudarila županja občine Domžale in dodala, da projekti na področju zdravstva še niso končani – po koncu gradnje načrtujejo pregled obstoječega objekta iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, saj prostori v njem ne ustrezajo več sodobnim pristopom dela s pacienti. Že zdaj pa v sodelovanju z ostalimi občinami ustanoviteljicami krepijo dislocirane enote v posameznih krajih.
Prizidka se veselijo, a gradnja bo izziv
Gradnje se veselijo tudi v Zdravstvenem domu Domžale, saj bo prizidek omogočil boljše pogoje tako za paciente kot zaposlene. V njem bodo na enem mestu združene vse ključne dejavnosti primarnega zdravstva: vse ambulante družinske medicine z referenčnimi medicinskimi sestrami, celoten sklop diagnostike in specialistike, službe nujne medicinske pomoči in reševalne postaje. Direktorica Zdravstvenega doma Domžale Renata Rajapakse je ob tem izpostavila predvsem dve dejavnosti, ki se bosta v novih prostorih lahko še bolj celovito izvajali. »Služba nujne medicinske pomoči je letos pridobila uradni status satelitskega urgentnega centra. To pomeni, da bomo v novih, večjih prostorih lahko zagotovili ustrezne klinične poti in celovito obravnavo – od diagnostike do opazovanja. Druga dejavnost so diagnostične in laboratorijske storitve, ki jih zaposleni trenutno izvajajo v zelo omejenem prostoru. Kljub izjemnemu angažmaju ekipe je težko zagotoviti optimalen pretok pacientov in učinkovito delo. Novi prizidek bo omogočil izboljšano notranjo organizacijo prostorov, hitrejši pretok pacientov, krajše čakalne dobe ter boljše pogoje za delo,« je pojasnila direktorica in dodala še, da bodo posamezni zdravstveni timi, od družinske medicine do specialistike, v novih prostorih bolj povezani, »to predstavlja veliko dodano vrednost, saj bo omogočilo bolj kakovostno delo, strokovno rast zaposlenih in predvsem boljšo, sodobno oskrbo pacientov.«
Po drugi strani pa se v zdravstvenem domu zavedajo, da bo gradnja tudi izziv. Kljub njej bodo morali ves čas zagotavljati normalno izvajanje javne službe. »Zagotovili so nam, da bo način gradnje prilagojen, da bodo hrup in vibracije čim bolj omejeni. Poleg tega je dogovorjeno, da bo glavni dovoz za gradbišče z južne strani, medtem ko bo severna stran objekta ostala čim bolj prosta za naše vsakdanje delovanje – kolikor bo to v danih razmerah mogoče,« je pojasnila direktorica.
Prizidek ne bo celostno rešil prostorske stiske
Čeprav bo prizidek z dodatnimi približno 4.500 kvadratnimi metri pomembno razbremenil obstoječe prostore, dolgoročno ne bo celostno rešil prostorske stiske. »Del služb bo moral ostati v kletnih prostorih, ki nikoli niso bili namenjeni izvajanju zdravstvenih dejavnosti. Zaradi pomanjkanja prostora smo jih morali preurediti v ambulante, in tako bo, žal, še nekaj časa ostalo. Zavedamo se, da bo treba v prihodnosti razmišljati tudi o dolgoročnih rešitvah, saj potrebe po zdravstvenih storitvah na Domžalskem še naprej naraščajo,« je povedala Rajapakse in dodala, da so župani občin ustanoviteljic naklonjeni iskanju dolgoročne prostorske rešitve, ki bi zagotovila dovolj prostora tudi za nove programe in dejavnosti, ki jih v prihodnje načrtujejo.
