Učiteljica petja Nataša Nahtigal je rojena Domžalčanka, ki si je v mladosti želela oditi v širni svet in videti, kaj vse ponuja. Študij medicine jo je popeljal v Ljubljano, ljubezen do petja in iskanje novih pevskih tehnik pa v Ameriko. Po številnih poteh med celinama danes še vedno živi v Domžalah, kjer ima tudi svoje podjetje. Tu je našla svoj notranji mir, ki ga je prej iskala povsod naokrog. Pravi, da je bistvo življenja prav to: da si sam sebi zadosten in iskreno zadovoljen tudi brez nenehnih dokazovanj lastne vrednosti.
Kako zdravnica postane učiteljica petja? Sogovornica se spominja, da je že v osnovni šoli zelo rada pela, potem pa je po enem malo slabšem komentarju po nastopu svoj glas zaprla vase in s petjem za nekaj časa prenehala. To je bil tudi razlog, da je kasneje za študij izbrala medicino. Na srečo ljubiteljev petja je po srednji šoli Nataša znova odkrila svojo strast do petja, ko jo je takratni fant prijavil na avdicijo za muzikal. S petjem se je nato ukvarjala med celotnim študijem medicine, nastopala v več amaterskih muzikalih in obiskovala šolo za nastopanje, tam pa so v njej prepoznali potencial, da bi petje lahko tudi poučevala. »Takrat sem to vzela kot novo izkušnjo, a v tem sem začela zares uživati. Pri poučevanju petja pa mi je zelo pomagalo tudi znanje medicine. Instrument za glas je naše telo,« poudarja Nataša.
Poučevanje petja se je začelo v domači kleti. Ker pa je poučevala mlada dekleta, ki so si želela prepevati popularno glasbo, Beyoncé ipd., Nataša pa je za sabo imela operne in druge pevske vaje, je te tehnike petja težko uporabila pri svojem delu. V raziskovanju najboljšega načina poučevanja za svoje učenke jo je pot ponesla čez lužo. Tam je opravila vse potrebno za pridobitev licence tehnike poučevanja t. i. speech level singing oz. ”petje na ravni govora”. To tehniko je kot prva prinesla v Slovenijo. Natašo je pot v naslednjih letih še večkrat zanesla v Ameriko, natančneje v Phoenix, od koder izvira tudi oče njenega otroka.
Kaj je ”speech level singing”?
Speech level singing je tehnika petja, ki se osredotoča na naravno in sproščeno uporabo glasu – tako, da pojemo podobno, kot govorimo. Glavni namen te metode je ohraniti našo avtentično barvo glasu, brez naprezanja ali umetnega oblikovanja tona. Glas se tako razvija brez napora, ostaja zdrav in prožen, kar omogoča boljši nadzor nad tonom, intonacijo in izraznostjo. Ta pristop je še posebej primeren za petje na mikrofon in popularno glasbo, saj spodbuja naravnost, povezanost z dihanjem in čustveno iskrenost v interpretaciji. Zato ga pogosto uporabljajo številni sodobni pevci, ki želijo peti močno, svobodno in hkrati ohraniti zdravje svojega glasu.
Ko je Nataša končala fakulteto in pridobila naziv zdravnice, si je dala dve leti, da se preizkusi v petju ne le kot načinu življenja, ampak tudi kot sredstvu za preživetje. Vse do danes si bele halje ni nadela. Natašino poslanstvo je namreč širjenje ideje, da ima vsak izmed nas lep glas in da se vsak lahko nauči peti. Prav zato je leta 2007 tudi ustanovila pevski studio, ki se je z leti razvil v Akademijo za glas.
Vsak lahko razvije posluh
»Verjamemo, da je vsak glas poseben,« pravi. Njeno poslanstvo je spremeniti prepričanje, da so nekateri ljudje rojeni pevci, in pokazati, da lahko vsakdo razvije svoj glas in svoj posluh. »Pri nas ljudje spoznavajo moč svojega glasu,« dodaja Nataša. Akademija za glas ponuja različne programe, od individualnih do skupinskih vaj in pevskega zbora, kjer ljudje pojejo predvsem zato, da se sprostijo, do različnih pevskih delavnic in večerov za nastopanje. Nataša pa izvaja tudi vaje za glas za bolnike s Parkinsonovo boleznijo, saj glasovne vaje lahko zelo pomagajo pri ohranjanju govora in treningu boljšega dihanja.
Nataša in njeni sodelavci, ki so z leti postali tudi njeni dobri prijatelji, so aktivni tudi v lokalni skupnosti. Sodelujejo na različnih domžalskih prireditvah in festivalih, kjer promovirajo petje in glasbo v tistem pravem pomenu besede. »Želim, da se ljudje zavedajo, kako pomembno je petje za naše duševno zdravje,« pravi in nadaljuje, »vsak, ki pride k nam, je edinstven in ima svojo zgodbo. Naša naloga je, da vsakomur pomagamo najti njegov glas in ga razviti.« Nataša verjame, da je petje lahko zdravilno in da lahko pomaga ljudem pri premagovanju strahov in negotovosti. Tudi sodobna znanost dokazuje, da petje znižuje raven stresnih hormonov in spodbuja izločanje hormonov sreče, krepi imunski sistem in nam dovoljuje, da se povezujemo s samim seboj.
Kakšna pa je higiena vašega glasu?
O higieni glasu Nataša izobražuje predvsem učitelje, saj ti veliko govorijo. Navedla pa je tudi nekaj osnovnih načel, ki se nanašajo na dobro higieno glasu vsakega izmed nas. Kot pravi, se večina velikokrat ne zaveda pomembnosti svojega glasu, dokler z njim nima težav. »Glas je tudi eno naših najmočnejših izraznih sredstev. Zato rada povem, da z glasom ne le pojemo, temveč tudi izražamo sebe. In ker je instrument za glas telo, velja, da kar je dobro za telo, je dobro tudi za naš glas. Spanje, šport, prehrana, dovolj vode, sicer pa je pomembno, da ne govorimo preglasno in prehitro ter si vzamemo kdaj tudi t. i. glasovne pavze in delamo glasovne vaje. Glas je namreč mišica, ki se trenira tako kot preostale mišice v telesu.«
Slamica kot pripomoček za nego glasu
Slamice za zdravljenje glasu zdravniki uporabljajo že pol stoletja, v zadnjih desetih letih pa je postal popularen pripomoček za upevanje tudi pri učiteljih petja. Trening s slamico je najboljši način za ogrevanje glasilk, širjenje pevskega razpona in krepitev moči glasu. Hkrati pa vaje s slamico uporabljamo tudi za rehabilitacijo glasu po poškodbi ali operaciji glasilk. Za te vaje lahko uporabljamo navadne slamice, še boljše pa so slamice, ki so narejene prav za glasovno vadbo in terapijo. Slamica spodbuja tudi pravilno dihanje, kar je ključno za dobro petje.
Nataša danes ni več ista kot pred desetimi leti
V zadnjem desetletju se je Nataša osebnostno precej spremenila, kot pravi sama zase. »Naučila sem se, da mi ni treba nenehno dokazovati svoje vrednosti. Pomembno je najti mir v sebi.« Njena Akademija je postala del njenega življenja, in kot pravi, ima veliko srečo, ker je njena služba hkrati njen največji hobi, njeni sodelavci pa kot velika razširjena družina. »Kljub izzivom, ki jih je prinesla pandemija, ko sem Akademijo skoraj zaprla, ostajam optimistična in hvaležna za vse priložnosti, ki jih življenje prinaša. Naučila sem se, da je v poslovnem svetu vedno tako – malo gor in malo dol. Včasih je bila panika, če se je kaj takega obetalo. Zdaj vem, da te drame ne potrebujem. Izkušnje so me naučile, da z leti postajam bolj mirna in sprejemam stvari takšne, kot so,« dodaja.
Nataša uživa v preprostih stvareh, kot je sprehod ob domači Kamniški Bistrici. »Življenje je dragoceno in treba je biti le prisoten,« zaključuje Domžalčanka, ki je uspešno povezala medicino z umetnostjo. Njena pot je navdihujoča, saj je dokazala, da je mogoče slediti svojim sanjam in hkrati ostati zvest sebi, četudi te pot včasih zanese po številnih ovinkih. »Če imajo ljudje željo po petju, želim, da si upajo zapeti na ves glas brez strahu, kaj si bodo drugi mislili! Najbolj pomembno v življenju je, da smo zvesti sami sebi in najdemo svoj glas!«
MONIKA KERN MOHORČIČ
