Letos mineva 150 let od rojstva in 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra, zato je vlada letošnje leto razglasila za Maistrovo leto. Ker so njegova dela v Kamniku, generalovem rojstnem mestu, kjer so ga že pred 100 leti imenovali tudi za častnega občana, želeli predstaviti v vsej veličini, pa ne zgolj vojaški, temveč tudi umetniški, so ustanovili posebno strokovno komisijo, kjer je poleg vseh slovesnosti in prireditev, ki jih je organizirala, vzniknila tudi ideja o novi izdaji generalovih pesmi. Tako je nastala zbirka Maistrovih trideset, v kateri so njegove pesmi zaživele na novo, kot smo lahko slišali na predstavitvi na vrtu generalove rojstne hiše na kamniški Šutni.
O nastajanju zbirke, izboru pesmi zanjo, likovnem snovanju in pomenu Maistrove poezije nekoč in danes, so v pogovoru na vrtu, kjer se je morda nekoč igral mali Rudolf, z Vladom Motnikarjem, urednikom in novinarjem, spregovorile urednica knjige Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, članici uredniškega odbora, Alenka Juvan, vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Kamnik, in Urška Perenič, literarna zgodovinarka in teoretičarka ter avtorica spremne besede v novi zbirki, in ilustratorka Eva Mlinar.
Kot sta povedali Breda Podbrežnik Vukmir in Alenka Juvan, sta se po sprejetju odločitve o izdaji nove pesniške zbirke veliko pogovarjali, kako Maistrove pesmi predstaviti na novo in zasnovati zbirko, ki bo nova, drugačna, sveža. S prošnjo za sodelovanje sta se obrnili na Urško Perenič, ki je dala idejo, da bi Maistrove pesmi predstavili z razporeditvijo po vseh slovenskih pokrajinah. »Ta izbor poudarja Maistrovo iskreno ljubezen do domovine,« je dejala Podbrežnik Vukmir, medtem ko je Juvan dodala, da izbor ni bil lahek, pesmi so večkrat premetale. »Zbirka je posebna zaradi novega vrstnega reda, spremne besede Urške Perenič in čudovitih ilustracij,« je poudarila Juvan.
Ilustratorki Evi Mlinar se je pri snovanju likovne podobe knjige zdelo najbolj pomembno, da je slog sodoben, a motivika kljub temu zajame duh časa. Pregledala je stare ilustracije ilustratorjev tistega obdobja, ki so tudi njeni vzorniki, kot sta Maksim Gaspari in Hinko Smrekar, in ob prebiranju pesmi poskusila interpretirati na svoj način. »Narativne ilustracije v poeziji ne delujejo tako dobro kot minimalistične in poetične, ki bralcu dopuščajo možnost interpretacije,« je povedala Mlinar. V ilustracije je vključila tudi nekaj vinjet, od tega je najbolj očitna tista na naslovnici, tj. slovenski venček, sestavljen iz nageljna, roženkravta in rožmarina (tudi naslovi prvih treh Maistrovih pesmi v novi zbirki). Iz tega je črpala tudi barvno shemo, ki je zelena, rdeča in roza. »Pri ilustriranju knjig se rada barvno omejim, ne samo zaradi estetike, ampak se tako lahko naslonim tudi na barvno simboliko. Rada uporabljam barve, ki so povezane z vsebino. Ko sem prvič prebrala Maistrove pesmi, sta se izkristalizirali prve dve barvi, zelena in rdeča. Zelena kot barva domoljubja in narave ter rdeča kot barva vojne in krvi. Dodala sem še tretjo, roza, ki je barva upanja in ljubezni. Vse tri tvorijo slovenski venček,« je pojasnila ilustratorka.
Posebnosti nove zbirke Maistrovih pesmi pa nista le nova razporeditev po pokrajinah in moderne ilustracije, temveč tudi spremna beseda Urške Perenič, ki pesnika in generala prvič uvršča med stebre slovenske moderne in mu daje novo pesniško vrednost. »Prevladujoče stališče je, da je Maister najprej general, nato šele pesnik. Pri tej zbirki sem dobila drugačno mnenje. Liričnost razpoloženja, na ljudskost v slogu in občutenju naslonjena pesniška govorica, ki prehaja v intimistično izpoved, ter prepoznavna in ustvarjalno preoblikovana narodna simbolika so značilnosti, ki so izražene tudi pri Maistru kot besednem umetniku. Zato brez prevelikega pretiravanja lahko rečemo, da imamo pred seboj nadarjeno pesniško osebnost, ki se ni preprosto utapljala v epigonstvu, ampak je hodila v korak s časom,« je dejala Perenič.
Da sta na novo odkrili Maistra, sta poudarili tudi Juvan in Podbrežnik Vukmir, slednja je izpostavila še aktualnost Maistrovih pesmi. »Čeprav se utegne zbirka na prvi pogled zdeti kot pričevanje iz obdobja, ki je zdavnaj minilo, zdajšnji čas odkriva njeno aktualnost, saj so vojne in nesmiselne človeške žrtve še vedno del svetovnega in tudi vsakdanjika blizu nas. Čeprav se vojaki ne borijo več na konjih in s sabljami, saj je tehnologija uničevanja zelo sofisticirana, ostajajo žalost, žalovanje, hrepenenje in izguba enaki kot pred stoletji. O nesmiselnosti smrti mladih ljudi in praznini, ki jo ta prinese, nam govori Maister in tudi to je več kot aktualno sporočilo za današnji čas,« je dejala.
Knjiga Maistrovih trideset je izšla s pomočjo in podporo Občine Kamnik in Zveze društev general Maister ter kamniškega Društva general Maister in v sozaložništvu Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik ter založbe Buča. V knjigi je 30 pesmi. »Ker je bil star 30 let, ko je izdal zbirko Poezije, ker se ga spominjamo petkrat 30 let po njegovem rojstvu in trikrat 30 let po njegovi smrti,« je pojasnila Podbrežnik Vukmir. Ker so pesmi ostale zveste izvirniku, torej so zapisane čim bolj tako, kot jih je napisal Maister, je knjigi za lažje razumevanje dodan slovar manj znanih oz. neznanih besed. Da so obiskovalci predstavitve tudi slišali Maistrovo besedo, je z recitacijama poskrbela Breda Podbrežnik Vukmir; za posebno glasbeno popestritev pa sta zaslužna zakonca Skalar; Katja je zapela, Simon pa zaigral dve pesmi Rudolfa Maistra, Pomlad in Moje sonce, ki ju je sam uglasbil.
