V Knjižnici Domžale prirejajo pogovore s strokovnjaki v ciklu Dober večer, znanost. Gre za serijo dogodkov, kjer se s strokovnjaki pogovarjajo o aktualnih tematikah v povezavi z lokalnim okoljem. Obravnavajo različne teme, tokrat, 27. novembra, je pogovor tekel o vodah in njihovem vplivu na kakovost življenja. Pogovor je vodil raziskovalec z Instituta Jožef Stefan Marko Jeran, pridružili pa so se mu še doc. dr. Martina Oder z Oddelka za sanitarno inženirstvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Primož Banovec z Vodno gospodarskega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in dr. Marjetka Levstek, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik.
Povezovalec je večer začel z vprašanjem, kaj jim voda pomeni, tako v stroki kot v življenju.»Kako nastane voda, je bilo vode pred milijon leti vode več, manj ali enako?« je zastavila vprašanje doc. dr. Martina Oder, prav tako kot rada vpraša tudi svoje študente v predavalnici. Vode je namreč ves čas enako, spreminja le svojo obliko. V trenutku, ko mi pritisnemo na straniščnem kotličku, steče 10 litrov vode, ki se pomeša z našim urinom, blatom, nastane odpadna voda. Ampak ta voda bo čez določen čas postala spet pitna. »Nimam besed, kaj voda zame pomeni. Naj se tukaj navežem na komunalna podjetja, ki se ukvarjajajo z odpadki, namreč v navodilih piše, da je treba embalažo, preden se jo zavrže, oprati. Jaz je ne morem, priznam, raje konzervo od paštete pomažem s kruhom, razen če mi voda ostane od česa drugega, potem splaknem embalažo. Zame je vsaka kapljica vode neprecenjiva. Tega se Slovenci premalo zavedamo, ker imamo vode dovolj, upam, da mi ni treba dodati zaenkrat, saj še vedno obstajajo območja, kjer pijejo takšno vodo, kot jo načrpajo, torej brez priprav, kloriranja in čiščenja,« je povedala doc. dr. Martina Oder.
Direktorici Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik voda pomeni dve stvari. To sta vrednost in vrednota, saj s čistilno napravo dejansko odpadni vodi vračajo vrednost. Kot predsednica Slovenskega društva za zaščito voda pa prepoznava ta postopek kot vrednoto in opozarja, da če ne bomo v slovenskem prostoru začeli višati vrednosti in vrednote vode, ne bomo nikoli vedeli, kaj imamo. Doc. dr. Primož Banovec je za začetek omenil nekaj primerov o razumevanju vode. V vsakem od nas je okoli 150 atomov vode, ki je bila tudi v telesu Georgea Washingtona, če bi bila sestava našega telesa enakomerno premešana. Za ene kavbojke naj bi porabili 4,5 m³ vode, kar ni veliko, sploh v primerjavi z zadnjimi poplavami, ko naj bi po njegovih izračunih v Sloveniji padlo 5 milijard m³ vode. »Voda sicer kroži in je je dovolj za vse kavbojke in hamburgerje na svetu, ampak je treba znati delati z njo. Voda je v današnjem kontekstu produkt človeškega znanja. Treba jo je narediti, pripraviti, pravilno delati z njo, da je lahko ponovno uporabljena in da lahko v njej uživamo tudi v naravi. Ko vidimo “lepo” vodo se pogosto ne zavedamo, da je rezultat človeškega dela oz. da državni uradnik pravilno ni odobril gradbenega dovoljenja, da bi nekdo nekaj tam zgradil, postavil ali jo prečrpal, zato ker imamo takšno zakonodajo, ki vodo čuva, ki tega ne pusti,« je povedal. Poudaril je tudi, da je občutljiv na izraz, da je treba odstraniti administrativne ovire, ki pa to niso, to so varovalke proti neumnosti. Z odstranjevanjem administrativnih ovir bi preprečili, da bi se znanja o pravilno izvedenih postopkih za ohranjanje voda prenašala naprej našim vnukom in pravnukom. Namreč, tudi mi smo našo vodo in okolje dobili od naši prednikov in ga bomo predali naprej zanamcem.
Pogovor je tekel tudi o pitni vodi in njeni pripravi. Doc. dr. Martina Oder je s stališča svoje stroke opozorila, da voda ni sterilna, saj je določeno število mikroorganizmov vedno prisotno, da pa je treba stalno spremljati vsebnost mikroorganizmov fekalnega izvora, kot to veleva tudi naša zakonodaja. Poudarila je, da se mikroorganizmov ni treba bati, vedeti moramo samo, kako se jih ubraniti, ko jih je preveč. Morebitno okužbo zaznamo v kratkem času, 24 urah, povečan trend trebušnih težav na določenem območju zdravnik javi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, da se nadaljnje okužbe pravočasno prepreči. V naravi je prisotna je tudi bakterija legionela, v naših vodovodnih sistemih pa se lahko zaradi ugodnih razmer razmnoži in povzroča hujše težave predvsem ljudem s slabšim imunskim sistemom, to pomeni mlajšim otrokom, bolnikom in starejšim. Iz tega razloga nova uredba o pitni vodi predvideva tudi preverjanje vrednosti legionele v stavbah, kjer so ljudje bolj ogroženi, to so bolnišnice in domovi za starejše. Vrtci pa po najnovejših ugotovitvah niso ogroženi, namreč okužimo se z vdihavanjem, na primer med tuširanjem, otrok pa v vrtcih največkrat ne tuširajo. Bolj se moramo po njenem mnenju bati kemijskih onesnaževalcev, ki se lahko v telesu nalagajo desetletja, preden zbolimo.
Dr. Marjetka Levstek je poudarila, da s čistilno napravo sicer ne pripravljajo pitne vode za vodovodni sistem, so pa tisti, ki se ukvarjajo s koktejlom, tako namreč vodo, ki priteče v čistilno napravo tudi sama imenuje, saj vsebuje vse mogoče stvari, ki jih ljudje hote ali nehote odplaknejo v kanalizacijske jaške, saj pri njih kanal vedno teče. Ravno pred 10 dnevi je pritekel nenavaden dotok odpadne vode, ki je povzročil izredno močno penjenje. Penjenje je bilo tako intenzivno, da je preplavilo njihove bazene in celo zlezlo v njihove objekte. Očitno je, da se vse, kar se odvede v kanalizacijske jaške, pozna v čistilni napravi, onesnaženje je vidno, pogosto le na senzorjih, ki zaznavajo visoke vrednosti. S spletno merilno tehniko, ki stalno meri vrednosti vode, merijo pH, prevodnost in organsko obremenitev vode (skupni organski ogljik, skupni organski dušik in skupni fosfor). Trenutno še ne znajo analizirati t. i. mikro onesnaževal, kot so hormonski motilci, ostanki zdravilnih učinkovin itd., kar se bo verjetno kmalu spremenilo, saj se postopek čiščenja stalno spreminja in nadgrajuje. Doc. dr. Martina Oder je opozorila na to, da je pitna voda ogrožena tudi zaradi naše razpršene poselitve, saj ne omogoča gradnje kanalizacijskega sistema s komunalno čistilno napravo na koncu in pretočnih greznic, ki so na določenih območjih v Sloveniji še vedno v uporabi, saj tako je lahko odpadna voda, ki neočiščena odteče iz individualnih hiš v okolje, vir patogenih mikroorganizmov. Doc. dr. Primož Banovec pa je pri upravljanju sistemov poudaril tudi pomen kibernetske varnosti in predanosti zaposlenih poslanstvu varovanja voda.
Doc. dr. Primož Banovec je odgovarjal na vprašanje o umeščanju industrijske cone na območje Želodnika in jo primerjal z industrijsko cono Komenda, ki jo je projektiral, saj je območje odlično preneslo zadnje poplave. Pod industrijsko cono so za podporo okoliškim mokriščem, območje namreč meji na varstveno območje Nature 2000, umestili zadrževalnike meteorne vode in črpalke. Poudaril je pomen industrijske cone, ki da prostor podjetjem, hkrati pa je opozoril tudi na to, da je odločitev o umestitvi industrijske cone odvisna tudi od morebitnih možnostih alternativnih lokacij.
Poznamo ločene in mešane kanalizacijske sisteme, se pravi odvajamo padavinsko in fekalno vodo skupaj ali ločeno. Po besedah doc. dr. Primoža Banovca je trenutni trend grajenje ločene kanalizacije, kar po mnenju stroke ni absolutno optimalen sistem. Namreč pri fekalni kanalizaciji so tuje vode lahko zelo neobvladane, iz tega razloga je treba narediti razbremenilnik, s katerim izpostavijo mešano kanalizacijo.
Aktualna tema je tudi gradnja novega Zdravstvenega doma Domžale, kjer naj bi bila po zadnjih načrtih ogrožena podtalnica. Doc. dr. Primož Banovec je navedel nekaj smernic o umeščanju infrastrukture različnih vrst: umeščanje le-te izven mestnih središč, poplavnih in vodovarstvenih območij. K ogroženi podtalnici prispevamo tudi s kmetovanjem, saj je doc dr. doc. Martina Oder povedala, da pogosto v domačih krajih sliši od kmetovalcev, da je najbolje gnojiti pred dežjem, da gnojilo hitreje pronica v zemljo, a hkrati hitreje tudi do podtalnice. Tudi zaradi tega je nujna prepoved gnojenja v zimskih mesecih, je dodal doc. dr. Primož Banovec. Raven ogroženosti podtalnice je odvisna tudi od terena, na katerem se nahajamo, namreč prodnate vodonosne površine prispevajajo k čiščenju, saj ga čistijo mikroorganizmi, medtem ko na skalnatem kraškem vodonosniku voda pronica skozi. Spremljanje podzemnih voda kaže na to, da karkoli počnemo na površju, se sčasoma izrazi v podzemnih vodah. Dr. Martina Levstek je poudarila, da se v detekciji stalno izboljšujemo, a hkrati lahko pričakujemo, da bodo podzemne vode vedno bolj onesnažene. Doc. dr. Primož Banovec je na tem mestu poudaril pomen ozaveščanja, dodal je primer iz Stockholma, kjer so v kanalizacijskemu sistemu zaznali močno povečane vrednosti kadmija, ki je možno strupena vrsta kovine. Ugotovili so, da okoliški slikarji uporabljajo kadmij rdečo barvo in čopiče spirajo v umivalnikih. Ko so to slikarjem razložili in jim pojasnili, da je čopiče bolje obrisati, se je stanje drastično izboljšalo.
Na stanje voda nedvodmno vplivajo podnebne spremembe, primer je odsotnost snežišč v hribih v vseh Alpah. Reka Mura je imela vedno najvišje vodostaje poleti, ko se je topil sneg v avstrijskih Alpah. Tukaj omenimo tudi poplave. Doc. dr. Primož Banovec je naštel različne vrste poplav, kot sta pluvialni/dežni in fluvialni/rečni tip poplave. Razlikujemo pa poplave tudi glede na jakost, trajanje, pogostost, teren in obseg. Zavedati se je treba, da tudi na infrastrukturno ščitenem območju, nismo popolnoma varni v primeru, da infrastruktura odpove, zato se je treba zaščititi tudi s poplavno odpornimi objekti. Na primer, da nimamo direktnega vhoda iz dnevne sobe na travnik, na tla položimo ploščiče in tla primerno izoliramo.
Za zaključek so poudarili pomen izobraževanja mladih za stanje okolja in voda v prihodnosti. Doc. dr. Martina Oder je poudarila povezovanje strok in ozaveščanje študentov. »Tukaj na teh grabljah pa vidite vse, kar ne spada v straniščno školjko,« vedno opozori študente na ogledu čistilne naprave dr. Marjetka Levstek, ki je dodala, da sicer delo na čistilni napravi ni najbolj zaželeno delovno mesto med študenti, ampak po ogledu čistilne naprave marsikdo spozna, da je to zanimivo, dinamično delo, ki se stalno razvija in potem v tovrstnem poklicu tudi ostane. Doc. dr. Primož Banovec je zaznal močan upad študentov pri vpisu v njihove programe, kar povezuje s krizo leta 2008, ko so takratni dogodki, po njegovem mnenju, vplivali na dojemanje javnosti na poklic gradbenika. Opozoril je tudi na izobraževanje javnosti, pomen vseživljenjskega učenja, zgolj ozaveščanje ni dovolj, potrebujemo konkretne ukrepe. Za primer je navedel podnebne spremembe, kjer ozaveščanje ni dovolj, potrebni so konkretni ukrepi, načrti, kako jih izvesti, financirati in jih zakonsko okviriti. Pogovor je prejel veliko odobravanje in zanimanje publike. Poslušalci so predlagali organizacijo takšnega pogovora v večji hali, da bi ga prišlo poslušat čim več prebivalcev Domžal in okolice.
Eva Grašič
