sobota, 15 marca, 2025
5.8 C
Kamnik
5.8 C
Kamnik
sobota, 15 marca, 2025
5.8 C
Kamnik
sobota, 15 marca, 2025
5.8 C
Kamnik
sobota, 15 marca, 2025
DomovŠportTako pošten, da na cesti ne prekorači hitrosti

Tako pošten, da na cesti ne prekorači hitrosti

Pri zlati paraolimpijski medalji strelca Frančka Gorazda Tirška je pomembno vlogo odigrala trenerka Andreja Gorjup, ki je tudi podpredsednica  Strelskega društva Trzin, katerega zgodovina se je začela že leta 1933. »Njegov uspeh na paraolimpijskih igrah je bil nepozaben trenutek ne le zanj, ampak tudi zame.«


Slovenska paraolimpijska reprezentanca se je s paraolimpijskih iger v Parizu vrnila z dvema medaljama. Strelec Franček Gorazd Tiršek je bil zlat z zračno puško stoje, lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič pa sta na tekmi mešanih dvojic osvojila bron. Tiršek je v Chateaurouxu postavil še paraolimpijski rekord 253,3 kroga in na najlepši način kronal dolgoletno kariero. Po vseh uspehih se je zdelo že kar naravno, da v zbirko doda še to zlato medaljo, a med sezono marsikaj ni šlo po željah.

Moje zaupanje v Nanija je neomajno

»Sezona je bila res polna izzivov in nisva imela lahkega leta. Po evropskem prvenstvu je moral menjati tako puško kot stol in jopič. Pred odhodom v Pariz sva se temeljito pripravila, osredotočila sva se na treninge, ki so vključevali simulacije tekmovanja in mentalno pripravo, da bi okrepila dobre občutke in zaupanje. Moje zaupanje v Nanija je bilo neomajno, saj sem vedela, koliko truda in dela je vložil v treninge. Kljub izzivom, s katerimi smo se soočili, sem upala na najboljše, a v športu nikoli ne moreš napovedati, kako se bodo stvari iztekle. Nani se je sposoben soočiti z izzivi, zna se prilagoditi in iz vsega potegniti najboljše, to pa je bilo ključno za njegov uspeh,« nam je povedala trenerka Andreja Gorjup, ki je v tej vlogi že tri leta.

Gornji Grad je postal Zlati Grad

Tiršek ima tetraparezo. Poškodbo je dobil leta 2003 po hudi prometni nesreči. Star je bil 26 let. Življenje se je v hipu obrnilo na glavo, toda če kaj, je imel neizmerno voljo in vztrajnost. Predvsem v športu je našel uteho, hitro je ugotovil, da mu leži streljanje, tako da je bil leta 2007 že v reprezentanci parastrelcev. Uspehi so ga seveda dvigali, na letošnje paraolimpijske igre je odšel s popotnico štirih paraolimpijskih medalj, a bili so tudi padci. Ves vrtiljak je doživela tudi Andreja Gorjup. Da je bila lahko zadnja tri leta del njegove uspešne zgodbe, je, kot pravi, prav posebna izkušnja. »Njegov uspeh na paraolimpijskih igrah je bil nepozaben trenutek ne le zanj, ampak tudi zame. Ko spremljaš športnika, ki v vsak trening in tekmovanje vlaga toliko truda, odrekanja in volje, in potem vidiš, kako doseže uspeh, je to zares neprecenljiv občutek.« Izjemen uspeh so znali ceniti tudi Nanijevi sokrajani, ki so Gornji Grad ob njegovi vrnitvi preimenovali v Zlati Grad.

Ko je ujel ritem, je sledil en sam užitek

30. avgusta so bili krajani in z njimi še številni Slovenci na trnih, predvsem ko se je začel finale. Gledalci pred TV-jem smo čutili, da je v zraku veliko napetosti, k sreči pa je Franček – vsaj tako je bilo videti – ostal miren. »Med finalom je vedno napeto, ne glede na to, za kakšno tekmovanje gre,« pojasnjuje njegova trenerka. »Ko je po slabem prvem strelu ujel ritem in se pričel dvigovati, sem začela uživati, saj sem vedela, da bo zdržal.« V finalu je moral Tiršek opraviti z velikim tekmecem, 46-letnim Francozom Tanguyjem De La Forestom, udeležencem petih paraolimpijskih iger, ki strelja že od svojega osmega leta. Da ga je Tiršek ugnal na njegovem terenu, daje uspehu še dodatno težo. Preprosto je šlo za brezhiben nastop, po katerem je bil Tiršek čustveno izpraznjen, tudi solz ni manjkalo. »Nani je dal na tem tekmovanju čisto vse od sebe, naredil je, kar je bilo v njegovi moči, in bil je vrhunski.«

Strelci Pariza (in odprtja iger) niso videli

Pri celotnih paraolimpijskih igrah, ki so trajale od 28. avgusta do 8. septembra, je šlo za pravi športni praznik, navijačev je bilo na tribunah zelo veliko. »Tudi mi smo imeli svoje, ki so v Chateauroux prišli iz Pariza in Slovenije ter srčno navijali za nas. Lepo je, ko te množica podpira in diha s tabo.« Ob tem je treba omeniti, da strelci niso tekmovali v Parizu, ampak so bili skupaj z drugimi strelci nastanjeni v 270 kilometrov oddaljeni olimpijski vasi v Chateaurouxu. »Niti na slovesnosti ob odprtju iger nismo sodelovali, ker smo imeli naslednji dan uradni trening, ki je bil za nas prednostna naloga. Seveda je odprtje iger posebna priložnost, vendar smo se odločili, da je za naš uspeh pomembnejše, da ostanemo osredotočeni na pripravo. Na koncu se je ta odločitev obrestovala.«

Radar ga nikoli ne bo ujel

Pogosto slišimo, da šport nagradi pogumne in poštene. Da ni ovinkov, ni blefiranja, šteje le trdo delo, bolj malo talent, še redkeje sreča. Zanimivo je bilo poslušati Tirška po pariškem triumfu. »Zmagali smo z izkušnjami, znanjem in poštenjem.« Andreja Gorjup poudarja, da je njen varovanec vedno pošten in iskren: »Še na cesti nikoli ne prekorači omejitve hitrosti.« Po 20 let garanja in odrekanja je vse poplačano. Nekateri športniki po izpolnitvi življenjskega cilja ostanejo prazni, v spominu imamo predvsem zgodbo Gorana Dragića, ki je slovensko košarkarsko reprezentanco v vlogi kapetana popeljal do naslova evropskih prvakov, ko je bilo vse mimo, pa se je spopadal celo z depresijo. A Tiršku novih izzivov ne bo zmanjkalo. »Nani ni nikoli brez ciljev in sem prepričana, da tudi zdaj ne. Je pa na vrsti počitek in regeneracija. Kako bo naprej, bova še videla.«

Po tako intenzivnem obdobju čas za počitek

Vse kaže, da bosta Franček Gorazd Tiršek in Andreja Gorjup sodelovala tudi v prihodnje. Sicer pa – zakaj bi bilo drugače? Ko športnik s trenerjem zgradi zaupanje in gredo rezultati v pravo smer, je nesmiselno iskati druge rešitve. »Najin odnos temelji na zaupanju, jasni komunikaciji in medsebojnem spoštovanju. Nani ve, da verjamem vanj in vem, da daje na vsakem treningu in vsaki tekmi vse od sebe. Tako se je med nama spletla vez, ki omogoča lažje obvladovanje pritiskov in doseganje rezultatov. Je pa tako, da se morava po pripravah in intenzivnem tekmovalnem obdobju oba mentalno in telesno spočiti. Zdaj je na vrsti daljši odmor in tiste aktivnosti, za katere prej ni bilo časa. Seveda pa je veliko tudi srečanj z mediji in dogodkov, kjer se srečujeva z navijači in podporniki.«

Državna denarna nagrada za zlato medaljo

In navijačev je zelo veliko. Paraolimpijska reprezentanca je doživela lep sprejem v Ljubljani, prav tako je junake paraolimpijskih iger, med katerimi je bila tudi Kamničanka Živa Lavrinc, sprejel državni vrh. Nagrada za zlato medaljo na paraolimpijskih igrah je ista kot na olimpijskih, torej 55 tisoč evrov. »Veseli me, da so takšni uspehi, kot jih je dosegel Franček, zelo cenjeni, še posebej, ko gre za zlato medaljo na tako prestižnem tekmovanju, kot so paraolimpijske igre. Tudi sprejemi, državne nagrade in priznanja so pomemben pokazatelj, da se trud in dosežki športnikov, pa tudi trenerjev, prepoznavajo.«

Luka Lukić na dobri poti, da zasije tudi v članski konkurenci

Za konec pogovora smo se z Andrejo Gorjup dotaknili še dogajanja v trzinskem društvu, kjer je bila od leta 2010 do letos v vlogi predsednice, zdaj pa delo nadaljuje kot podpredsednica. Društvo ima nekaj obetavnih strelcev. Izstopa Luka Lukić, ki je lani na evropskem prvenstvu z zračnim orožjem v Talinu v kategoriji mladincev s puško dosegel 4. mesto, pred kratkim pa se je vrnil s svetovnega mladinskega prvenstva. Kako mu je šlo v Limi? »Nastop ni bil ravno tak, kot si ga je verjetno želel, vendar pa so takšni nastopi sestavni del športa in odlična priložnost za učenje in razvoj. Ker je Luka nadarjen in predan delu, verjamem, da mu prehod v člansko kategorijo ne bo delal večjih težav in da je pred njim še zelo lepa prihodnost.«

Po lanskih poplavah spet živahno na strelišču

Kako pa gre preostalim mladim oziroma kaj je novega v klubu, ki bo leta 2033 praznoval že stoletnico delovanja? »Lani so tudi naše strelišče zajele poplave in po hudem uničenju opreme smo imeli zelo okrnjene treninge. Trenirala je le peščica najboljših, ostali so morali počakati na obnovo. Po enem letu smo strelišče obnovili in na treningih je spet živahno. Vsak dan je polno mladih, pa tudi malo manj mladih strelcev, s puško in pištolo, ki zagnano in navdušeno trenirajo in si prizadevajo za dobre rezultate. Letošnja sezona je pred vrati in verjamem, da bodo naši strelci tudi letos, tako kot že leta poprej, zelo uspešni. V obeh disciplinah in v vseh kategorijah.«

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
mist
5.8 ° C
7 °
5 °
93 %
2.1kmh
100 %
sob
6 °
ned
6 °
pon
5 °
tor
4 °
sre
8 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovŠportTako pošten, da na cesti ne prekorači hitrosti

Tako pošten, da na cesti ne prekorači hitrosti

Pri zlati paraolimpijski medalji strelca Frančka Gorazda Tirška je pomembno vlogo odigrala trenerka Andreja Gorjup, ki je tudi podpredsednica  Strelskega društva Trzin, katerega zgodovina se je začela že leta 1933. »Njegov uspeh na paraolimpijskih igrah je bil nepozaben trenutek ne le zanj, ampak tudi zame.«


Slovenska paraolimpijska reprezentanca se je s paraolimpijskih iger v Parizu vrnila z dvema medaljama. Strelec Franček Gorazd Tiršek je bil zlat z zračno puško stoje, lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič pa sta na tekmi mešanih dvojic osvojila bron. Tiršek je v Chateaurouxu postavil še paraolimpijski rekord 253,3 kroga in na najlepši način kronal dolgoletno kariero. Po vseh uspehih se je zdelo že kar naravno, da v zbirko doda še to zlato medaljo, a med sezono marsikaj ni šlo po željah.

Moje zaupanje v Nanija je neomajno

»Sezona je bila res polna izzivov in nisva imela lahkega leta. Po evropskem prvenstvu je moral menjati tako puško kot stol in jopič. Pred odhodom v Pariz sva se temeljito pripravila, osredotočila sva se na treninge, ki so vključevali simulacije tekmovanja in mentalno pripravo, da bi okrepila dobre občutke in zaupanje. Moje zaupanje v Nanija je bilo neomajno, saj sem vedela, koliko truda in dela je vložil v treninge. Kljub izzivom, s katerimi smo se soočili, sem upala na najboljše, a v športu nikoli ne moreš napovedati, kako se bodo stvari iztekle. Nani se je sposoben soočiti z izzivi, zna se prilagoditi in iz vsega potegniti najboljše, to pa je bilo ključno za njegov uspeh,« nam je povedala trenerka Andreja Gorjup, ki je v tej vlogi že tri leta.

Gornji Grad je postal Zlati Grad

Tiršek ima tetraparezo. Poškodbo je dobil leta 2003 po hudi prometni nesreči. Star je bil 26 let. Življenje se je v hipu obrnilo na glavo, toda če kaj, je imel neizmerno voljo in vztrajnost. Predvsem v športu je našel uteho, hitro je ugotovil, da mu leži streljanje, tako da je bil leta 2007 že v reprezentanci parastrelcev. Uspehi so ga seveda dvigali, na letošnje paraolimpijske igre je odšel s popotnico štirih paraolimpijskih medalj, a bili so tudi padci. Ves vrtiljak je doživela tudi Andreja Gorjup. Da je bila lahko zadnja tri leta del njegove uspešne zgodbe, je, kot pravi, prav posebna izkušnja. »Njegov uspeh na paraolimpijskih igrah je bil nepozaben trenutek ne le zanj, ampak tudi zame. Ko spremljaš športnika, ki v vsak trening in tekmovanje vlaga toliko truda, odrekanja in volje, in potem vidiš, kako doseže uspeh, je to zares neprecenljiv občutek.« Izjemen uspeh so znali ceniti tudi Nanijevi sokrajani, ki so Gornji Grad ob njegovi vrnitvi preimenovali v Zlati Grad.

Ko je ujel ritem, je sledil en sam užitek

30. avgusta so bili krajani in z njimi še številni Slovenci na trnih, predvsem ko se je začel finale. Gledalci pred TV-jem smo čutili, da je v zraku veliko napetosti, k sreči pa je Franček – vsaj tako je bilo videti – ostal miren. »Med finalom je vedno napeto, ne glede na to, za kakšno tekmovanje gre,« pojasnjuje njegova trenerka. »Ko je po slabem prvem strelu ujel ritem in se pričel dvigovati, sem začela uživati, saj sem vedela, da bo zdržal.« V finalu je moral Tiršek opraviti z velikim tekmecem, 46-letnim Francozom Tanguyjem De La Forestom, udeležencem petih paraolimpijskih iger, ki strelja že od svojega osmega leta. Da ga je Tiršek ugnal na njegovem terenu, daje uspehu še dodatno težo. Preprosto je šlo za brezhiben nastop, po katerem je bil Tiršek čustveno izpraznjen, tudi solz ni manjkalo. »Nani je dal na tem tekmovanju čisto vse od sebe, naredil je, kar je bilo v njegovi moči, in bil je vrhunski.«

Strelci Pariza (in odprtja iger) niso videli

Pri celotnih paraolimpijskih igrah, ki so trajale od 28. avgusta do 8. septembra, je šlo za pravi športni praznik, navijačev je bilo na tribunah zelo veliko. »Tudi mi smo imeli svoje, ki so v Chateauroux prišli iz Pariza in Slovenije ter srčno navijali za nas. Lepo je, ko te množica podpira in diha s tabo.« Ob tem je treba omeniti, da strelci niso tekmovali v Parizu, ampak so bili skupaj z drugimi strelci nastanjeni v 270 kilometrov oddaljeni olimpijski vasi v Chateaurouxu. »Niti na slovesnosti ob odprtju iger nismo sodelovali, ker smo imeli naslednji dan uradni trening, ki je bil za nas prednostna naloga. Seveda je odprtje iger posebna priložnost, vendar smo se odločili, da je za naš uspeh pomembnejše, da ostanemo osredotočeni na pripravo. Na koncu se je ta odločitev obrestovala.«

Radar ga nikoli ne bo ujel

Pogosto slišimo, da šport nagradi pogumne in poštene. Da ni ovinkov, ni blefiranja, šteje le trdo delo, bolj malo talent, še redkeje sreča. Zanimivo je bilo poslušati Tirška po pariškem triumfu. »Zmagali smo z izkušnjami, znanjem in poštenjem.« Andreja Gorjup poudarja, da je njen varovanec vedno pošten in iskren: »Še na cesti nikoli ne prekorači omejitve hitrosti.« Po 20 let garanja in odrekanja je vse poplačano. Nekateri športniki po izpolnitvi življenjskega cilja ostanejo prazni, v spominu imamo predvsem zgodbo Gorana Dragića, ki je slovensko košarkarsko reprezentanco v vlogi kapetana popeljal do naslova evropskih prvakov, ko je bilo vse mimo, pa se je spopadal celo z depresijo. A Tiršku novih izzivov ne bo zmanjkalo. »Nani ni nikoli brez ciljev in sem prepričana, da tudi zdaj ne. Je pa na vrsti počitek in regeneracija. Kako bo naprej, bova še videla.«

Po tako intenzivnem obdobju čas za počitek

Vse kaže, da bosta Franček Gorazd Tiršek in Andreja Gorjup sodelovala tudi v prihodnje. Sicer pa – zakaj bi bilo drugače? Ko športnik s trenerjem zgradi zaupanje in gredo rezultati v pravo smer, je nesmiselno iskati druge rešitve. »Najin odnos temelji na zaupanju, jasni komunikaciji in medsebojnem spoštovanju. Nani ve, da verjamem vanj in vem, da daje na vsakem treningu in vsaki tekmi vse od sebe. Tako se je med nama spletla vez, ki omogoča lažje obvladovanje pritiskov in doseganje rezultatov. Je pa tako, da se morava po pripravah in intenzivnem tekmovalnem obdobju oba mentalno in telesno spočiti. Zdaj je na vrsti daljši odmor in tiste aktivnosti, za katere prej ni bilo časa. Seveda pa je veliko tudi srečanj z mediji in dogodkov, kjer se srečujeva z navijači in podporniki.«

Državna denarna nagrada za zlato medaljo

In navijačev je zelo veliko. Paraolimpijska reprezentanca je doživela lep sprejem v Ljubljani, prav tako je junake paraolimpijskih iger, med katerimi je bila tudi Kamničanka Živa Lavrinc, sprejel državni vrh. Nagrada za zlato medaljo na paraolimpijskih igrah je ista kot na olimpijskih, torej 55 tisoč evrov. »Veseli me, da so takšni uspehi, kot jih je dosegel Franček, zelo cenjeni, še posebej, ko gre za zlato medaljo na tako prestižnem tekmovanju, kot so paraolimpijske igre. Tudi sprejemi, državne nagrade in priznanja so pomemben pokazatelj, da se trud in dosežki športnikov, pa tudi trenerjev, prepoznavajo.«

Luka Lukić na dobri poti, da zasije tudi v članski konkurenci

Za konec pogovora smo se z Andrejo Gorjup dotaknili še dogajanja v trzinskem društvu, kjer je bila od leta 2010 do letos v vlogi predsednice, zdaj pa delo nadaljuje kot podpredsednica. Društvo ima nekaj obetavnih strelcev. Izstopa Luka Lukić, ki je lani na evropskem prvenstvu z zračnim orožjem v Talinu v kategoriji mladincev s puško dosegel 4. mesto, pred kratkim pa se je vrnil s svetovnega mladinskega prvenstva. Kako mu je šlo v Limi? »Nastop ni bil ravno tak, kot si ga je verjetno želel, vendar pa so takšni nastopi sestavni del športa in odlična priložnost za učenje in razvoj. Ker je Luka nadarjen in predan delu, verjamem, da mu prehod v člansko kategorijo ne bo delal večjih težav in da je pred njim še zelo lepa prihodnost.«

Po lanskih poplavah spet živahno na strelišču

Kako pa gre preostalim mladim oziroma kaj je novega v klubu, ki bo leta 2033 praznoval že stoletnico delovanja? »Lani so tudi naše strelišče zajele poplave in po hudem uničenju opreme smo imeli zelo okrnjene treninge. Trenirala je le peščica najboljših, ostali so morali počakati na obnovo. Po enem letu smo strelišče obnovili in na treningih je spet živahno. Vsak dan je polno mladih, pa tudi malo manj mladih strelcev, s puško in pištolo, ki zagnano in navdušeno trenirajo in si prizadevajo za dobre rezultate. Letošnja sezona je pred vrati in verjamem, da bodo naši strelci tudi letos, tako kot že leta poprej, zelo uspešni. V obeh disciplinah in v vseh kategorijah.«

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
mist
5.8 ° C
7 °
5 °
93 %
2.1kmh
100 %
sob
6 °
ned
6 °
pon
5 °
tor
4 °
sre
8 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano