Lukovičan Leon Andrejka je že dve desetletji član uigrane ekipe športnega uredništva na nacionalni televiziji. S kakovostnim delom se je – pa se izrazimo v žargonu zimskih športov, ki jih med drugim pokriva – prebil in zasidral v prvi jakostni skupini, tako da gledalci tudi v prihajajoči sezoni od njega pričakujemo dobre vožnje. Kot komentator bo namreč v neposrednih prenosih na drugem programu TV Slovenija pospremil, upajmo da, številne uspehe slovenskih alpskih smučark ter deskark in deskarjev na snegu.
44-letnik je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede študiral in doštudiral obramboslovje, toda z varnostnimi in obrambnimi vprašanji se profesionalno (še) ni srečal in ta hip kaže, da se v bližnji prihodnosti tudi ne bo. Odlično se namreč počuti za mikrofonom, kot športni novinar in predvsem komentator na Televiziji Slovenija. »Že kot osnovnošolec in srednješolec sem navdušeno spremljal neposredne prenose športnih tekmovanj. Na tujih televizijah in seveda na TV Slovenija. Slovensko alpsko smučanje je takrat doživljalo razcvet, z izjemnim komentiranjem napetih smučarskih tekem sta me navduševala pokojni legendi naše hiše, Marko Rožman in Miha Žibrat, ter kasneje še Igor E. Bergant. Super stvar, morda nekoč, zakaj pa ne, tudi jaz …,« se mladostniškega “klica” in želja spominja zdaj že izkušeni novinar in komentator, ki je v študentskih letih naletel na avdicijo športnega uredništva TV Slovenija. Potrkal je na vrata Kolodvorske – urednik športa je bil prav omenjeni Bergant – in tam vse do danes tudi ostal. »Šel sem skozi celoten proces internega izobraževanja v športnem uredništvu, se tudi na nekaterih ostalih področjih izpopolnjeval v izobraževalnem središču RTV Slovenija in zdaj že nekaj časa počnem to, kar sem si vedno želel. Uživam!« je zadovoljen Lukovičan, ki pravi, da sta dve desetletji na nacionalki minili kot bi mignil. »Koraku je sledil korak. Prav zaradi mojega poklica sem ogromno potoval po Evropi, bil sem tudi v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Južni Ameriki. Spoznal sem ogromno ljudi ter številne globalne in tudi manjše športne sisteme, ki imajo na posameznika in družbo večji vpliv, kot si morda predstavljamo,« razmišlja Andrejka, ki jeseni ob aktualnih delovnih zadolžitvah že razmišlja o zimi in pa športno pestrem letu 2024, ko ne bo veliko časa za oddih.
Najprej junaki zime
Zadnji vikend prihodnjega meseca se na avstrijskem Tirolskem (Sölden) že tradicionalno pričenja svetovni pokal alpskih smučark in smučarjev, alpske deskarje in deskarke uvod v sezono na najvišji ravni čaka mesec in pol kasneje na prav tako klasičnem prizorišču v italijanskih Dolomitih (Carezza). Se takrat začenja Leonova zimska sezona? »Tako kot športniki imamo tudi novinarji in komentatorji pripravljalno obdobje. Ko se konča sezona, je po analizah le nekaj premora, nato pa se prične novi ciklus. Spremljati je treba tako domače kot tuje športnike in športnice, pa dogajanje v matičnih zvezah in na globalni ravni, v tem primeru v Mednarodni smučarski in deskarski zvezi (FIS). Bolj se bližajo prve tekme, bolj specifične so tudi naše priprave, vse več informacij je treba pridobiti in preveriti, jih postaviti v kontekst in zapakirati tako, da bo gledalec lahko čim bolj užival v športnem prenosu ter hkrati posrkal številne zanimivosti iz zakulisja,« pove naš sogovornik, ki bo v prihajajoči sezoni (izmenjevala se bosta s kolegom Tomažem Hudomaljem) na popularni “dvojki” komentator ženskih tekem svetovnega pokala alpskih smučark, sam pa bo opravil še s tekmami svetovnega pokala alpskih deskark in deskarjev. »Nekaj tekem bom komentiral iz ljubljanskega studia, nekaj s prizorišč tekem. Smo prilagodljivi. Seveda vsak komentator raje dela na terenu, saj je tako v centru dogajanja. Kljub vsej sodobni tehnologiji je stik v živo z ljudmi v njihovem delovnem okolju izjemno pomemben in pozitivno vpliva na kakovost komentatorskega in novinarskega dela,« razmišlja Andrejka in dodaja, da bo tudi takoj po zaključku zime zelo pestro.
Športno pesto leto 2024
Naslednje leto bomo na TV Slovenija lahko spremljali evropsko prvenstvo v nogometu, ki ga gosti Nemčija, pa poletne olimpijske igre iz Pariza, kolesarsko dirko po Franciji in še bi lahko naštevali. Bo naslednje poletje torej sploh kaj časa za daljše počitnice, letošnje je Leon z družino dva tedna spoznaval Gruzijo? »Kakšen prost podaljšan vikend se bo našel, kaj več pa najbrž pred jesenjo ne,« se nasmeji Leon, ki je v svoji dosedanji karieri kot komentator že “osvojil” pet olimpijskih kolajn (vse so deskarske). Kot novinar se je udeležil nogometnega evropskega in svetovnega prvenstva, v obeh vlogah je spremljal Formulo 1, iz ZDA je komentiral največje podvige boksarja Dejana Zavca. Pa vendarle je izzivov in priložnosti še dovolj? »Olimpijske igre so tako kot za športnike tudi za športne novinarje in komentatorje vrhunec štiriletnega obdobja. Globalni nogometni, boksarski in avto-moto spektakli, ki niso del olimpijske zgodbe, pa ravno tako vedno neprecenljiva in posebna izkušnja. Upam, da bom nekoč slovensko olimpijsko kolajno v komentatorski vlogi “osvojil” tudi na samem prizorišču. Vse dosedanje sem namreč komentiral iz studia,« na morebitno novo lepo zgodbo, ki bi jo utegnil skupaj s smučarkami ali deskarji spisati leta 2026 v Cortini, namigne RTV-jevec in pohvali pogoje za delo, ki mu jih nudi delodajalec. »Kot komentator sem nekaj časa dobro sodeloval tudi z eno izmed športnih komercialnih televizij, pokrival sem nogomet in avto-moto šport, a pogoji na TV Slovenija so za tovrstno delo po mojih izkušnjah najboljši v Sloveniji,« je prepričan televizijec, ki pa ima izkušnje tudi z drugimi mediji.
Nekoč Rokovnjač in tudi Modre novice
Več let je urednikoval Rokovnjača, gre za lokalni časopis občine Lukovica. Takrat je bil nekaj jeseni – Modre novice vsak september ob gospodinjstvih iz občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda prejmejo še v Črnučah, Moravčah in Lukovici – neke vrste dopisnik iz Lukovice. »Bo držalo. No, pa se znova, v drugi vlogi, vračam. Hvala za vabilo in pogovor. Modre novice še vedno spremljam. Prihajam iz naselja Vrhovlje v Lukovici, ki je zelo blizu meje z občino Domžale. Tu pa tam zato kje naletim na tiskani izvod Modrih novic, dokaj redno pa spremljam vaš spletni portal. Kot novinar sem pač rad obveščen o dogajanju na vseh področjih, seveda me zanima tudi regionalno in lokalno, kjer bivam,« nam v pogovoru ob Gradiškem jezeru – to je ena izmed njegovih priljubljenih točk v domači občini – polaska nekdanji sodelavec. »Odlično izhodišče za rekreacijo je tole naše Gradiško jezero. Pogosto si privoščim tekaški krog ali pa sprehod okrog jezera z družino. Ob vodi se v naši občini lahko miru naužijem tudi ob manj prepoznavnih in obljudenih Prevojskih ribnikih. Za sprostitev in odklop od vsakodnevnih obveznosti v družbi prijateljev rad sedem še na cestno kolo, lepih tras je v Lukovici in okolici več kot dovolj. Tu je še za pohodnike prepoznavna Limbarska gora in meni še ljubši Špilk. Gre za najvišji vrh naše občine. Priporočam vsem pohodnikom, izhodišče je v Blagovici!« se v promotorja domačih krajev spontano prelevi Leon in pohvali kakovost življenja v njegovi domači občini, kjer živi od rojstva. »Vse je zeleno in mirno, Ljubljana pa je zaradi avtoceste dobesedno za vogalom. Zame idealno,« je z življenjem v Lukovici zadovoljen v mladih letih nogometaš tamkajšnjega kluba. Za prekinitev njegove nogometne kariere je “kriva” prav omenjena hitra cestna povezava s prestolnico. Nogometno igrišče je bilo na trasi načrtovane avtoceste, tako da je bilo porušeno, a so z druščino hitro našli nove športne in druge izzive.
Godbenik Leon
Leon se je našel tudi v glasbi. Kot evfonist je od leta 2002 član Godbe Lukovica. Ta je bila ustanovljena eno olimpijsko obdobje pred njegovim debijem, leta 1998 torej. »Klasične glasbene šole nisem obiskoval, igranja na to trobilo sem se naučil v interni glasbeni šoli naše godbe, ki sem jo obiskoval dve leti. Zagon te interne šole ob ustanovitvi godbe se je izkazal kot zelo premišljen, saj je godba precej hitreje pridobivala člane iz domačega okolja in se tako razvijala. Danes je eno najbolj prepoznavnih društev v Lukovici,« glasbene začetke v orkestru, ki je letos praznoval 25-letnico delovanja, opiše naš sogovornik. Jubilejni koncert so maja pripravili v Sončni dvorani na Brdu pri Lukovici, kjer je bila predstavljena četrt stoletna (z)godba o uspehu. Prireditev je vodil – kdo drug pa – Leon. Obiskovalci jubilejnega koncerta so zgodovino delovanja godbe spoznavali preko video projekcij in kratkih filmov. »Orkester sestavlja okoli štirideset aktivnih članov. Zadnja leta nas strokovno vodi Daniel Leskovic, sicer akademski glasbenik, profesor klarineta. Ta instrument v godbi igra tudi moja druga hči, prva pa je, tako kot jaz, evfonistka. Godbenik je tudi moj oče Miha, ki je tubist. Smo edina družina, ki ima v godbi predstavnike kar treh generacij. Precej pa je družin, kjer igrajo predstavniki dveh generacij. Lep dokaz, da godba v Lukovici združuje,« je ponosen naš sogovornik, ki je tudi podpredsednik in član upravnega odbora godbe. Od leta 2010 vadijo v lastnih prostorih, ki so jih uredili nad vrtcem Medo v Prevojah: »Večji del leta se dobivamo enkrat tedensko, pred koncerti je vaj seveda več. Glavni je novoletni, ki bo tudi letos že tradicionalno na sporedu 26. decembra, in sicer prav tam, kjer smo spomladi praznovali jubilej.« Na dan slovenske samostojnosti in enotnosti boste torej Leona lahko poslušali v Sončni dvorani na Brdu pri Lukovici, že dva dni kasneje pa na “dvojki”. Oglašal se bo z avstrijskega Lienza, ki bo gostil zadnji ženski veleslalom za svetovni pokal v tem koledarskem letu.
DAMIJAN RIFL
