Da so Domžale košarkarsko mesto, ni nobenega dvoma. Na veliko mednarodno sceno se je v zadnjih desetletjih iz Heliosa prebilo ogromno košarkarjev. Nekateri imajo že status košarkarsko upokojenih legend, drugi so v ospredju ta hip, tretji pa šele prihajajo. Tako smo na nedavnem svetovnem prvenstvu košarkarjev do 19 let na Madžarskem v dresu Slovenije spremljali kar štiri domžalske fante. Vročemu (reprezentančnemu) poletju 2023 navkljub pa domžalski košarkarski hram ne sameva. Zasedla ga je “allstars” ekipa Prigo košarkarske akademije Sagadin & Stepišnik.
Najbolj prepoznavno ime projekta, katerega poslanstvo je mladim in tudi že uveljavljenim igralcem in igralkam pomagati narediti korak naprej v košarkarskem razvoju je Zmago Sagadin. 70-letni strokovnjak, ki je v košarkarski javnosti znan kot “stroj” za produkcijo vrhunskih košarkarjev znova in znova poudarja pomen kakovostnega dela v tako imenovanem mrtvem delu sezone. »Mladih entuziastov tipa Dražen Petrović ali Luka Dončić, ki bi samostojno ali z lastno ekipo delali noč in dan tudi v poletnih mesecih ni več veliko. Klubi pa kmalu po zaključku lig, tudi zaradi stroškov, žal zapirajo dvorane. Za starejše, že izoblikovane igralce, to ni neka tragedija. Za mlade, predvsem tiste, ki niso v reprezentančnih selekcijah, pa to ni dobro. Prav nasprotno, to je katastrofa. V poletnem času, ko ni klubskih treningov, namreč mladi talentirani igralci s kontinuiranimi individualnimi treningi pod strokovnim vodstvom lahko naredijo velik korak naprej. To je bila in ostaja moja filozofija, v širši regiji jo je med drugimi prakticiral, recimo, tudi kolega Duško Vujošević. Bistveno je, da se ciljno usmerjeno in prilagojeno posamezniku dela skozi daljše obdobje. Celo poletje in ne le teden ali dva. Seveda si tudi mlad ambiciozen košarkar lahko privošči desetdnevni oddih na morju, toda preostanek poletja preprosto mora izkoristiti za vadbo in posledični napredek. Če se seveda želi izstreliti na veliko sceno. V Sloveniji imamo v vsaki generaciji vsaj pet fantov, ki imajo ogromen potencial. Evroligaški ali celo NBA. A talente je treba izbrusiti in usmeriti. V zgodnji fazi preboja jih je treba – proč od pametnih naprav – zadrževati v dvoranah. Kasneje, ko fantje začutijo, da lahko naredijo “veliko stvar”, pa je pogosto treba tudi obratno. Da ne pregorijo,« nam je ob obisku enega izmed treningov v domžalski dvorani povedal legendarni nekdanji trener Olimpije. Vseskozi, tudi med pogovorom, je pozorno opazoval košarkarje ter košarkarico na igrišču in jih tu pa tam s povišanim tonom opozoril na kakšno, nam se je zdelo tako, malenkost. Strokovnjak to “malenkost” seveda vidi z drugimi očmi. »Ko so športniki na tako visoki ravni, se napreduje milimeter za milimetrom,« pove Sagadin. Ob njem sta pod šestimi koši specifične vaje s klienti izvajala še košarkarska trenerja Tomo Mahorič in Miloš Paravinja. Prvi je bil Sagadinov pomočnik že v zlatih časih ljubljanske košarke, drugi njegov varovanec, zdaj specialist na področju košarkarske analitike.

Stepišnik: »To je začetek, gremo naprej!«
Analitika je seveda osnova dela akademije. Za košarkarsko skrbi Paravinja. Za tisto, ki se nanaša na telesno pripravo klientov, pa Filip Stepišnik Krašovec. Od Sagadina štirideset let mlajši strokovnjak na področju kondicijske priprave in rehabilitacije športnikov je drugo ali pa prvo ime akademije, kakor obrnemo. Mengšan je idejni oče projekta. Košarko je tja do polnoletnosti igral za ljubljanski Slovan, pa domžalska Helios in Lastovko. Nato se je primarno posvečal študiju kineziologije na Fakulteti za šport v Ljubljani. Klub mladosti ima že dobro desetletje delovnih izkušenj na zelo visoki ravni. Dela tako s posamezniki – največ košarkarji pa tudi drugimi športniki – kot s klubi. Zadnja leta je na Madžarskem, kjer skrbi za kondicijsko pripravo košarkaric Soprona. »Pogoji za delo na Madžarskem so izjemni, lahko rečem, da so sosedje korak ali dva pred nami. Ogromno vlagajo v šport,« pravi magister kineziologije, ki je z Madžarkami lani osvojil prestižni naslov evropskih klubskih prvakinj. Stepišnik Krašovec hkrati pohvali pogoje za delo v Domžalah. Ob dvorani imajo na voljo še fitnes, tako da lahko ustrezno kombinirajo delo. »Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem partnerjem, tudi gostiteljem. Občini Domžale in tukajšnjem Zavodu za šport in rekreacijo, torej. Pa seveda Boštjanu Dobrovoljcu in Gašperju Bolharju, ki sta ob nas trenerjih nepogrešljiv del projekta. Zasnovali smo ga letos, z odzivom smo zadovoljni, imamo pa velike načrte tudi za naprej. Seveda nameravamo ostati v Domžalah,« še doda mladi strokovnjak. Pa na njihova vrata že trkajo agenti, morda košarkarje k njim pošiljajo klubi? »Letos so z nami posamezniki, ki so sami presodili, da je to projekt z dodano vrednostjo in iščejo več kot le tedenski kamp. Med drugim nam zaupajo Žan Mark Šiško, Žiga Samar in Jelena Brookes. Kar se pa tiče sodelovanja z ostalimi akterji, pa je prostora za rast in razvoj še dovolj. Gremo naprej!« se nasmeji Filip. Izkušena Dobrovoljc in Sagadin mu prikimavata. Za konec še enkrat pocukamo za rokav slednjega. Naj vas naslov članka ne zavede. Sagadin se po odhodu Dejana Jakare ne vrača na vroči trenerski stolček Helios Sunsov. V Domžalah bo do 12. avgusta le kot pomemben steber Prigo akademije Stepišnik & Sagadin. Seveda pa spremlja tudi klub, v katerem je deloval. »Upam, da bodo v prihodnje še bolj v ospredje postavili mlade domače fante in jim dali še več priložnosti za dokazovanje. Prostora je dovolj. Izpostaviti enega ali dva mlada vsako leto. To bi po mojem mnenju moral biti strateški cilj kluba, ki ima z dvorano, fitnesom in prostori za sestankovanje najboljše pogoje v Sloveniji za trenažni proces, nekoliko manj pa za samo tekmovanje,« pa je za konec komplimente domžalski košarkarski šoli namenila vedno neposredna in jasna slovenska košarkarska avtoriteta.
Damijan Rifl

