Ob metu kladiva Slovenci pomislimo predvsem na olimpionika Primoža Kozmusa. Kamniški atlet Jan Emberšič bi šel seveda rad po njegovih stopinjah, za zdaj je njegov razvoj precej podoben, ravno pred dnevi je prvič presegel magično mejo 70 metrov, ki mu je prej predstavljala psihološko blokado. Sposoben je še kakšen meter ali dva boljšega rezultata, kar bo izziv za letošnje evropsko prvenstvo do 23 let, kjer bi se ob idealnem razpletu lahko tudi potegoval za medaljo.
21-letni atlet iz Mekinj, član domžalskega kluba, je sezono na zimskem državnem prvenstvu v Novem mestu odprl z izidom 68,44 metra. To ga ni zadovoljilo. Upal je, da bo dosegel vsaj osebni rekord 68,59 metra (ta dosežek mu je lani prinesel naslov pokalnega prvaka) ali, še bolje, prvič premagal mejo 70 metrov. Da se je to zgodilo, je moral počakati do 15. marca, ko je nastopil na 24. evropskem pokalu v metih, ki je zadnji konec tedna potekal v Nikoziji. Mimogrede, na Ciper je s slovensko reprezentanco odpotoval tudi Kristjan Čeh, kar je bila prva tekma aktualnega evropskega prvaka v metu diska v sezoni, katere vrhunec bo septembrsko svetovno prvenstvo v Tokiu.
Psihološka blokada končno odpravljena
»Na Cipru sem kladivo vrgel 70,24 metra daleč in bil vse do pete serije v igri za medaljo, ki mi je ušla za nekaj manj kot en meter. Vseeno sem izjemno zadovoljen z osebnim rekordom in tudi klubskim rekordom po točkah (1051). Preboj meje 70 metrov ni bil enostaven, moral sem se znebiti psihološke blokade, ki sem jo čutil. Glavni cilj na tekmah je zato bil, da ne razmišljam o ničemer drugem kot le o dobri tehnični izvedbi metov. Prevelike želje lahko hitro podzavestno vplivajo na slabši nastop,« je za Modre novice povedal Jan Emberšič in se ozrl tudi k preostalim velikim tekmovanjem, ki ga čakajo to sezono. »Osrednji cilj je julijsko evropsko prvenstvo do 23 let v Bergnu, kjer ciljam na uvrstitev med prvih pet. Ob sanjskem razpletu tudi medalja ni nedosegljiva, a bo treba preseči 70 metrov, morda celo 72. Še prej me čaka evropsko ekipno prvenstvo v Mariboru.«
Junija spektakel v Mariboru s številnimi svetovnimi zvezdniki
Evropsko ekipno prvenstvo, ki vsaki dve leti poteka pod okriljem Evropske atletike, bo 28. in 29. junija v Mariboru na prenovljenem stadionu Poljane. Gre za največje atletsko tekmovanje v zgodovini Slovenije, lahko bi se zgodilo, da bi ”na delu” videli kar nekaj zvezdnikov svetovne atletike, na primer dvakratnega olimpijskega prvaka Norvežan Jakoba Ingebrigtsena, njegovega rojaka, svetovnega rekorderja v teku na nizkih ovirah Karstena Warholma, pa evropskega prvaka v teku na 400 metrov Belgijca Alexandra Dooma, in odlično hrvaško metalko diska Sandro Elkasević, ki je z dekliškim priimkom Perković osvojila dve zlati olimpijski medalji, in tudi nekdanjo svetovno prvakinjo v skoku v daljino Ivano Španović iz Srbije. Slovenska reprezentanca bo nastopila z vsemi svojimi najboljšimi atleti in se bo poskušala iz druge prebiti v prvo divizijo.
Naslov državnega prvaka izgubil v zadnji seriji
Če se vrnemo v lansko sezono, se Jan Emberšič lahko pohvali predvsem z bronasto medaljo na sredozemskih igrah za mlajše člane v Egiptu in že omenjeno zmago na članskem pokalu Slovenije z izidom 68,59 metra. Kazalo je tudi, da bo osvojil naslov državnega prvaka, a se mu je konec junija v Celju zlata medalja izmuznila v zadnji seriji. »Vodil sem v vseh serijah, povečeval razliko, v zadnjem metu pa me je Jakob Urbanč premagal za devet centimetrov.« Takšnih tekmecev, kot je Urbanč, se Jan Emberšič zelo veseli: »Dobrodošlo je, da je nekdo na podobnem nivoju, saj te to žene k še boljšim rezultatom.« Urbanč trenira v Brežicah pod vodstvom Vladimirja Keva, ki je nekoč skrbel za Primoža Kozmusa, velikana slovenske atletike, ki je tudi Emberšičev vzornik. »Pred nekaj leti sem bil pri Primožu na treningu in mi je povedal nekaj skrivnosti v povezavi s tehniko meta.«
Zelo pomembna je regeneracija
Ko omenjamo Primoža Kozmusa, olimpijskega prvaka v metu kladiva leta 2008 in svetovnega prvaka leta 2009, je zanimivo primerjati razvoj Kozmusa in Emberšiča. »Ko je Primož prvič presegel mejo 70 metrov, je bil drugo leto med mlajšimi člani, star je bil 20 let, leto manj kot jaz zdaj. Takrat je Primož naredil ogromen rezultatski preskok, se je pa potem poškodoval. Sam precej pazim, da se to ne zgodi, preventiva je zelo pomembna, kadar na primer dvigujem uteži ali izvajam mete. Treniram dvakrat dnevno, a imam tudi dva prosta dneva v tednu, sredo in nedeljo, za regeneracijo. Do zdaj resnih poškodb na srečo nisem imel. Pri metih so poškodbe lahko precej hude, predvsem pri hrbtu je treba biti res pazljiv, saj lahko to pusti dolgotrajne posledice. Trpijo lahko tudi gležnji in kolena.«
Vsak kilogram več pomeni meter daljši met
Da se je že preveč slovenskih atletov ”skurilo”, še preden so prišli v člansko konkurenco, se dobro zaveda tudi Danilo Emberšič, Janov oče in trener. Razložil je, kako pomembno je, da Jan sistematično pridobiva telesno težo in mišično maso. »Pri metu kladiva je telesna teža zelo pomembna. V zadnje pol leta je pridobil štiri kilograme teže, kar pri njegovem razvoju pomeni štiri metre. Trenutno tehta 101 kilogram in bi lahko orodje letos že vrgel okoli 72 metrov. Naslednje leto bi moral dodati še dva kilograma telesne mase in bi lahko kladivo vrgel 73,5 metra, kar bi bilo dovolj za evropsko člansko prvenstvo. Za svetovno prvenstvo bi manjkal še kakšen meter, za uvrstitev na olimpijske igre pa bi moralo zadoščati nekje med 75,5 in 76,0 metra. Računamo, da bi mu to lahko uspelo do leta 2028, torej do olimpijskih iger v Los Angelesu.«
Še vedno lastnik slovenskega mladinskega rekorda
To seveda ne bo preprosto. Olimpijska norma je pri približno 77 do 78 metrih, a je ta letvica za številne previsoka, tako da v realnosti zadošča že 75 ali 76 metrov, če ima le atlet konstantno vrhunske rezultate na pomembnejših tekmah. Jan trenutno še ni na maksimalnih zmogljivostih, te bo dosegel šele takrat, ko se bo tudi s težo približal svetovni eliti. »Najboljši metalci kladiva imajo med 110 in 115 kg. Jan seveda ne sme prehitro pridobiti še 10 kg, saj bi zaradi tega padla hitrost. Že kot pionir je Jan kladivo vrgel 68 metrov daleč, ampak tisto je bilo štirikilogramsko kladivo. Šestkilogramskega je pri starejših mladincih vrgel skoraj 77 metrov, kar je še vedno državni rekord. Sedemkilogramskega kladiva ne moreš z 90 kg telesne teže vreči 70 metrov. Gre za dolgotrajen proces,« pravi Danilo Emberšič.
Katzberg kandidat, da zruši rekord Jurija Sediha
Kaj še storiti za teh pet metrov, ki ga ločijo od članske elite? Jan odgovarja, da je zagotovo še nekaj rezerv v tehniki, pri čemer omenja tudi aktualnega olimpijskega prvaka Kanadčana Ethana Katzberga. »Njegova tehnika se precej razlikuje od konkurence. Dokazal je, da se da priti blizu svetovnemu rekordu, ki je nedotaknjen že skoraj 40 let. Če kdo, lahko rekord zruši on.« Jan to sezono tretje leto meče 7,25 kg kladivo, prej je šestkilogramskega. »V metrih to pomeni 9 do 10 metrov krajši met. Na treningih sicer kdaj še vedno mečem tudi lažja kladiva, 5 kg ali 6 kg, in sicer za razvoj hitrosti pri obratu, kar se prenese v hitrost orodja pri izmetu.« Pomemben bo tudi napredek v moči: »Poznam veliko metalcev kladiva, ki so nastopali na olimpijskih igrah in so kar konkretno močnejši od mene. Tudi tu je vsekakor še rezerva.«
Dviganje uteži? Trening tehnike je težji!
Na srečo ima Jan fitnes urejen kar doma, tako da lahko tam opravi večino treninga moči. Zanimivo, da ta trening ni tako mučen, kot bi si marsikdo mislil. »Seveda gre za napor, a zdi se mi, da grem lažje v fitnes na trening moči kot pa na stadion trenirat samo tehnično izvedbo metov. To je lahko večje mučenje. Telo se namreč lahko kar upira, narediti točno tisto, kar bi moral za tehnično popoln met, in to predstavlja velik izziv. Uteži so lažji del treninga, psihično nezahteven. To pravijo tudi drugi atleti. Tehnika meta je druga zgodba, tam gre za naporen mentalni trening. Veliko je malenkosti, kako v kratkem času pravilno premakniti noge, a to je ključno za uspešen met.«
M. O.
