Nogometaš Jon Gorenc Stanković iz Preloga pri Ihanu je zadnje tri sezone nepogrešljivi član prve enajsterice avstrijskega prvoligaša Sturm iz Gradca, s katerim bo že tretjič zapored nastopal v drugem najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju – Evropski ligi. Hkrati vse bolj pomembno vlogo dobiva tudi v slovenski članski reprezentanci, ki jo jeseni čaka zadnjih šest kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo 2024.
Eden izmed slovenskih nogometnih spletnih portalov je letos spomladi objavil podatek, da je Jon Gorenc Stanković po tržni vrednosti na šestem mestu med vsemi igralci slovenske članske reprezentance. Pred njim naj bi bili samo prvi zvezdnik Jan Oblak, pa Benjamin Šeško, Jaka Bijol, Sandi Lovrić in Andraž Šporar. Hkrati so namignili, da bi Jon v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Nemčiji 2024 utegnil imeti precej bolj pomembno vlogo, kot jo je imel v prejšnjem kvalifikacijskem ciklusu za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ko je začel le eno tekmo (proti Hrvaški). Napovedi nogometnega portala so se uresničile, Ihanec je začel in končal prvo marčevsko tekmo v novem kvalifikacijskem ciklusu. Z odločno igro proti Kazahstanu – nase je med drugim opozoril z močnim udarcem z razdalje v drugem polčasu – je nakazal, da utegnemo zanj pesti držati tudi na prihodnjih reprezentančnih akcijah. Na drugi marčevski tekmi proti specifičnemu San Marinu je v igro sicer vstopil šele ob zaključku tekme, a so ga navijači kljub temu v prvih “bojnih vrstah” slovenske zvezne linije povsem realno znova pričakovali na predpoletnih, izjemno pomembnih junijskih kvalifikacijskih tekmah Slovenije proti Finski in Danski. To je bil hkrati znak za Modre novice! Načrtovali smo čimprejšnje srečanje z nogometnim reprezentantom iz naše regije, za katerim je bila izredno uspešna klubska sezona v Avstriji. Žal je nadležni virus Jonu in tudi nam pokvaril junijske predpočitniške načrte. Gorenc Stanković je tekmi proti severnjakom lahko spremljal le preko televizijskega zaslona, naše srečanje pa smo prestavili za nedoločen čas, saj je vedno bolj prodorni reprezentant po okrevanju s svojo Veroniko odšel na zaslužen dopust na Ibizo.

Se vidimo v Gradcu?
V začetku septembra slovensko nogometno reprezentanco čakata novi kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2024 v Nemčiji. Pred domačo tekmo s Severno Irsko, ki bo 7. septembra v ljubljanskih Stožicah, in tekmo v gosteh s San Marinom (10. september) je slovenska reprezentanca na četrtem mestu z identičnim točkovnim izkupičkom kot Danska na tretjem mestu in le dvema točkama manj od vodilne Finske ter prvega sledilca – Kazahstana. Navijači iz Ihana, Domžal in okolice seveda upajo, da bo tokrat vendarle na igrišču – že od prve minute – tudi njihova “petica”. Jon Gorenc Stanković, torej. Predpočitniški načrti Modrih novic so bili ustrezno korigirani. Ob vseh klubskih obveznostih Gorenc Stankovića bi bilo avgustovsko srečanje v domžalskem športnem parku ob Kamniški Bistrici “misija nemogoče”, zato ob asistenci proaktivnega Stefana Hallerja – predstavnika za odnose z javnosti graškega Sturma – ne zavrnemo povabila za srečanje ob Muri. V drugem največjem avstrijskem mestu, glavnem mestu zvezne dežele Štajerske se z Jonom srečamo na “superpokalno sredo”. V Atenah sta se namreč na dan našega srečanja za prestižni pokal merila aktualni zmagovalec Lige prvakov Manchster City in zadnji prvak Evropske lige, španska Sevilla. Za koga bo pesti držal Jon, kdo bo po njegovem mnenju osvojil evropski superpokal? »Za to tekmo sem pravzaprav izvedel šele danes zjutraj, saj sem bil povsem osredotočen na svoje obveznosti, ki jih vse od (pre-)kratkega dopusta naprej – ampak tako pač je v svetu profesionalnega nogometa – ni malo. Moj odgovor: dvakrat Manchester City. Pesti bom držal zanje, prepričan sem, da bodo boljši. Igral sem v Angliji, tako da v takšnih primerih simpatiziram z angleškimi klubi. Precej podrobno in redno spremljam njihovo ligo, s Cityjem sem seveda povezan na prav poseben način,« se ob sprehodu od Glavnega trga proti bližnji kavarni na Kaiserfeldgasee oziroma Cesarjevih poljih kot bi lahko prevedli ime ene izmed čudovitih ulic v starem mestnem jedru Gradca nasmeji Gorenc Stanković, ki je – tako se je izkazalo kasneje – pravilno napovedal zmagovalca. Kako pa je povezan z aktualnim angleškim prvakom? Odgovor najdete v uokvirjenem tekstu članka, ki ga prebirate.

Nepozabni večer v Celovcu
Avstrija v primerjavi z Anglijo in Nemčijo, kjer je Gorenc Stanković v preteklosti že igral, ni pregovorno nogometna država. Ljubitelji športa jo prej povezujejo z zimskimi športi, čeprav so se številni avstrijski nogometaši, reprezentanca in klubi že izkazali na mednarodni sceni. In tudi nabito polni moderni stadioni niso redkost. Lani je Sturm, ki je bil v domači Bundesligi podprvak, osvojil pokalno lovoriko. Na polnem celovškem stadionu so belo-črni pred 30 tisoč gledalci in v izjemnem vzdušju v Celovcu z 2:0 premagali dunajske zeleno-bele (Rapid) ter klubu priborili prvo lovoriko po štirih letih. Gorenc Stanković je bil na igrišču vseh devetdeset minut. »Ko sem prišel v Avstrijo, sem tudi sam imel pomisleke o morebitnem koraku nazaj, a sem kmalu ugotovil, da so brez osnove. Klub je odlično organiziran in ambiciozen, prav za vse malenkosti je odlično poskrbljeno. Stalno napredujemo. Tudi navijači so strastni in dobro poznajo nogomet. Zadnji pokalni finale je bil sanjski. Odlična kulisa, super vzdušje. Nepozabnemu večeru v Celovcu je sledil še bolj nepozaben sprejem na graškem Hauptplazu. Upam, da bom še kdaj doživel kaj takšnega,« se zadnje aprilske nedelje in prvih majskih dni spominja naš gostitelj. Mimogrede poskrbi, da odličen espresso – slogan kavarne “trink besseren kaffee – pijte boljšo kavo” ustreza izkušnji – dobimo malce prej kot bi ga najbrž sicer. Ob obveznem fotografiranju s klubskim dresom, ki gre z nami v Kamnik (hvala!), poudari, da je kakovost življenja v Gradcu na zelo visokem nivoju. Mesto s številnimi kavarnami in restavracijami ter mirno zeleno okolico ponuja dovolj možnosti za regeneracijo po napornih treningih in tekmah. S partnerico Veroniko, poznata se že iz osnovnošolskih let – tudi ona je iz Ihana – se vsak v svojem poslu v Avstriji odlično znajdeta, dodana vrednost je bližina Slovenije. »V Nemčiji in Angliji sem bil sam, tu je z menoj Veronika, družbo nama dela pomeranec Leo, prijatelji in sorodniki pa zaradi bližine lahko brez težav pridejo na obisk ali tekmo,« je še dodal Gorenc Stanković.


Evropska jesen
Prijatelji in sorodniki, pa tudi ostali ljubitelji dobrega nogometa bodo Jona to jesen lahko že tretje leto zapored spremljali v Evropski ligi. Za Ligo prvakov se Avstrijcem – boljši je bil nizozemski PSV – ni izšlo. Bodo pa kljub temu na svoj račun lahko prišli tudi najbolj izbirčni, saj so med možnimi nasprotniki Sturma (žreb bo dan po izidu avgustovskih Modrih novic) med drugimi Liverpool, West Ham, Roma, Bayer Leverkusen in Villarreal.
Ob klubski bo za Gorenc Stankovića, če se bo vse izšlo po pričakovanjih, pestra tudi reprezentančna jesen. Po septembrskem uvodu bodo na sporedu še štiri kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo 2024. Dve, proti Finski in Kazahstanu, v ljubljanskih Stožicah. »Seveda vsi skupaj upamo, da se nam bo izšlo in bomo prihodnje poletje začeli na nemških zelenicah. Le kdo si ne želi nastopiti na evropskem prvenstvu,« je odločen Jon, ki kljub napornemu urniku spremlja dogajanje v slovenski nogometni ligi. Ob Domžalah – njegov oče Mile je nekdanji nogometaš in dolgoletni trener različnih selekcij NK Domžale – bolj podrobno še Radomlje. Za slednje namreč v tej sezoni igra njegov mlajši brat Tibor. Za koga bo torej Jon pesti stiskal 16. septembra, ko bo na sporedu občinski derbi? »Takrat bom osredotočen na derbi avstrijske lige, čaka me veliki Salzburg. Sicer pa v prvenstvu vse naj želim obema ekipama iz moje domače občine in seveda Tiborju,« se ne da zmesti nogometaš, ki je za svoj sedanji klub, s katerim ga pogodba veže do poletja 2025, odigral že več kot sto tekem in dosegel dvajset golov. Le tako naprej!
Od Ihana prek Domžal do evropskih zelenic Danes sedemindvajsetletni Jon Gorenc Stanković se je za nogomet navdušil že zelo zgodaj. Kot deček je z igranjem pričel v domačem kraju, pri Nogometnem klubu Ihan je bil njegov prvi trener Karlo Pest. Kmalu se je preselil v sosednji Nogometni klub Domžale, kjer se je brusil v mlajših selekcijah in bil z ekipo večkrat državni prvak. Že kot šestnajstletnik je debitiral v članskem moštvu "rumene družine", a ga je pot hitro zanesla v tujino. Ko je zaključeval tretji letnik domžalske gimnazije – po osemnajstih odigranih tekmah v prvi slovenski ligi – se je preselil v Nemčijo. Tam je igral za drugo ekipo slovite Borussie iz Dortmunda, hkrati na daljavo zaključil šolanje, maturiral in nogometno napredoval ter dozorel. Kmalu je njegov potencial opazil takratni selektor slovenske članske reprezentance Srečko Katanec in ga v obdobju, ko je igral za mlado reprezentanco, kot dvajsetletnika leta 2016 uvrstil na prestižni seznam A reprezentantov za prijateljski tekmi s Švedsko in Turčijo. V vlogi branilca je "vskočil" namesto še enega nogometaša iz modronovične regije, Nemanja Mitrovića iz Rodice, danes nogometaša Maribora, takrat pa je branil barve ljubljanske Olimpije. Na tistih dveh predpoletnih tekmah Gorenc Stanković sicer ni zaigral, slaba dva meseca kasneje pa je prišlo do še enega pomembnega mejnika v njegovi dosedanji karieri. Iz nemškega kluba je prestopil v angleški Huddersfield Town. Ta je bil takrat član po kakovosti druge otoške nogometne lige (The Championship). Poškodba kolenskih križnih vezi, ki ga je doletela spomladi leta 2017, ga je za skoraj leto in pol oddaljila od nogometnih igrišč, a povratek je bil še kako opazen. Huddersfield Town se je medtem prebil v prvo angleško ligo (Premiere League), Jon pa je v njej kot šesti Slovenec debitiral avgusta leta 2018 proti Manchester Cityju. Na svoji prvi tekmi med angleško elito je dosegel tudi gol. Angleški klub je zapustil po štirih sezonah, julija 2020 se je pridružil avstrijskemu prvoligašu Sturm iz Gradca. Tudi na avstrijskem Štajerskem se je odlično znašel. Na položaju zadnjega zveznega igralca se je zasidral v prvi enajsterici graške "nevihte", v kateri so že v preteklosti blesteli slovenski nogometaši (Darko Milanič, Martin Pregelj, Mitja Mörec, Klemen Lavrič, Robert Berić, Sandi Lovrić). Lani je z ekipo, v kateri je še en slovenski reprezentant (Tomi Horvat), osvojil avstrijsko pokalno tekmovanje in bil podprvak avstrijske Bundeslige. V Evropski ligi je s črno-belimi predlani osvojili eno točko, lani že osem. Reprezentanca? Je eden redkih, ki je bil del izbrane vrste vse od selekcije šestnajstletnikov dalje. Med leti 2011 in 2018 je zbral kar 48 nastopov za slovensko reprezentanco (kategorije U16 do U21). Za člansko reprezentanco je debitiral marca 2022 na prijateljski tekmi proti Hrvaški, ko je v drugem polčasu zamenjal še en "produkt" domžalskega kluba, Primorca Adama Gnezdo Čerina. Jonov "števec" #SrceBije na zadnji avgustovski dan kaže 17 nastopov. Če bo šlo vse po načrtih, bo že ob koncu prihodnjega meseca kazal dva nastopa več, še dva meseca kasneje pa se bo ob idealnem scenariju zaustavil pri številki 23. Vsekakor držimo pesti, da se bo omenjeni števec nastopov za člansko reprezentanco "vrtel" tudi prihodnje leto med 14. junijem in 14. julijem, ko bodo Jonu dobro poznane nemške zelenice po letu 1988 znova gostile evropsko prvenstvo v nogometu.
DAMIJAN RIFL