Duševno zdravje je osnova dobrega počutja, zato si moramo zanj vzeti čas vsak dan. V Dnevnem centru Štacjon so v več kot desetletnem delovanju ustvarili skupnost, kjer si pomagajo na potovanju skozi življenje in v kateri je vsak posameznik sprejet, točno tak, kot je. Vodja centra za osebe s težavami v duševnem zdravju je Vesna Žibert, ki je še pred začetkom prazničnega meseca, z nami poklepetala o centru in duševnem zdravju.
Začniva z osnovami. Kaj je duševno zdravje?
Zdravje je najpomembnejša vrednota v življenju posameznika. Duševno zdravje pa ne pomeni zgolj odsotnosti bolezni, ampak tudi stanje splošnega dobrega počutja. Ni nekaj samoumevnega, ampak osnova, ki zajema odnos do sebe, drugih in sveta, odnose pa je treba ves čas graditi. Zato je še toliko bolj pomembno, da se o tem na glas pogovarjamo, ozaveščamo, spodbujamo in si tako medsebojno pomagamo pozitivno uživati življenje.
Dnevni center Štacjon za osebe s težavami v duševnem zdravju je bil odprt leta 2012. Kdaj ste vi postali del tega centra?
Dnevni center Štacjon je javni socialnovarstveni program Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enota Kamnik in deluje že od leta 2012. Sama sem se mu kot strokovna vodja programa pridružila lansko leto, ravno ob 10-letnici delovanja. V vseh teh letih je Dnevni center Štacjon postal ne samo varen in domač prostor za svoje potnike, zaposlene in prostovoljce, ki se v njem srečujejo, ampak tudi v lokalnem okolju dobro sprejet in prepoznan program. Za vse to je bilo potrebnih veliko poguma, volje in zavzetosti. Delo tu je zame izziv, ki pa je nekoliko lažji ravno zaradi vseh mojih predhodnih delovnih izkušenj. Največ jih imam na področju dela z mladimi – veliko prostovoljskih, kar nekaj rednih v šolstvu, glavnino pa na področju socialnega varstva. Na Centru za socialno delo Gorenjska, enota Škofja Loka sem 13 let in pol vodila socialnovarstveni preventivni program Dnevni center za otroke in mladostnike DC. V tem času smo z ekipo sodelavcev uspeli postaviti dnevni center od temeljev do danes v lokalnem in širšem družbenem prostoru zelo dobro sprejetega socialnovarstvenega programa DC z dvema enotama in svetovalnico, ki v po šolskem času predstavlja pomembno varno zatočišče mnogim otrokom in mladostnikom iz lokalnega okolja. Koordinirala sem tudi kar nekaj skupnih akcij sekcije Preventivni programi za mlade Slovenije, ki sem jo dve leti tudi vodila, in še marsikaj. Večino delovnega časa sem torej v službi centra za socialno delo, kjer izzivov nikoli ne zmanjka.
Kdo in kako lahko postane vaš uporabnik?
Dnevni center Štacjon je namenjen polnoletnim osebam s težavami v duševnem zdravju, polnoletnim osebam, ki se znajdejo v stiski, posredno pa tudi njihovim svojcem in bližnjim ter osveščanju javnosti o duševnem zdravju. V program se uporabniki vključujejo na predlog strokovnih delavcev centra za socialno delo, drugih zdravstvenih in socialnih služb ali na lastno željo. Osnovni pogoj za vključitev je njihova prostovoljna odločitev. Nekateri dnevni center obiskujejo vsakodnevno oziroma nekajkrat na teden, drugi občasno, odvisno od njihovih potreb, zmožnosti in želja. Število uporabnikov se tako ravno zaradi občasnih uporabnikov mesečno nekoliko spreminja.
Kako v Štacjonu pomagate uporabnikom? Ali svojo pomoč ocenjujete kot uspešno?
V programu uporabnikom omogočamo kakovostno preživljanje časa, razvijanje in ohranjanje njihovih sposobnosti ter pomoč za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. S strokovno pomočjo in podporo jim pomagamo pri reševanju in lajšanju psihosocialnih stisk in težav, izboljšanju njihovega socialnega položaja ter ohranjanju in krepitvi zdravja. Redno izvajamo raznolike skupinske aktivnosti od ustvarjalnih delavnic, delavnic usmerjenih v osebnostno rast in učenje socialnih veščin, športnih in prostočasnih aktivnosti do delavnic s poudarkom na skupinskem učenju in razvijanju gospodinjskih spretnosti. V dnevnem centru se redno srečuje tudi skupina za samopomoč. Pripravljamo tudi druge občasne in enkratne dogodke, kot so izleti, ekskurzije, pikniki, praznovanje rojstnih dni, praznikov, letovanje in drugi projekti. Sodelujemo z različnimi organizacijami in društvi s področja duševnega zdravja ter organizacijami in društvi iz lokalnega okolja. Naši uporabniki so potniki in Dnevni center Štacjon je postaja, na kateri se ustavijo za krajši ali daljši čas, ravno toliko, kolikor potrebujejo. Zaposleni smo njihovi sopotniki, ki jih na njihovi poti podpiramo, spodbujamo in jim pomagamo ter skupaj z njimi ustvarjamo želene izide ter pozitivne rezultate. Pozitivni odzivi uporabnikov, njihovih svojcev in okolja so dokaz, da na področju dela z osebami s težavami v duševnem zdravju ustvarjamo pomembno prakso, ki preverjeno deluje. Zadovoljstvo ciljne populacije pa je tudi naše glavno vodilo in končni cilj vseh naših prizadevanj in programa.
Ali uporabnikom nadaljnjo pomoč nudijo v Centru za duševno zdravje Domžale?
Z namenom omogočanja celostne obravnave ekipa Dnevnega centra Štacjon ves čas nudi pomoč uporabnikom tudi s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi institucijami – tako npr. tudi s Centrom za duševno zdravje Domžale. Njihovi strokovni delavci pri nas pogosto obiščejo obravnavane uporabnike, hkrati pa si zaposleni med sabo izmenjamo informacije, ki so enim in drugim pomembne za zagotavljanje celovite pomoči posamezniku.
Za uporabnike je zaradi njihove težke življenjske situacije božično-novoletni čas še posebej zahteven. Kako jim blažite stisko ?
Res je. Za mnoge naše uporabnike je zaradi njihove težke življenjske situacije božično-novoletni čas še posebej zahteven. Poleg težav v duševnem zdravju, nizkih dohodkov in socialnega statusa, je dejstvo, da živijo sami in da imajo malo ali nič prijateljev v času, ko vsi še bolj iščemo bližino in toplino, dodaten dejavnik, ki povzroča stisko. V Dnevnem centru Štacjon se s svojimi aktivnostmi trudimo čim bolj zapolniti tudi to praznino, zato v tem času veliko pozornosti namenjamo tudi projektu pridobivanja donacij za obdarovanje uporabnikov in delovanje dnevnega centra, ki ima za izvajanje programa omejena sredstva. Veseli smo vsakršne pozornosti bodisi v materialni bodisi v finančni obliki.
Kaj boste letos predstavili na Božično-novoletnih dnevih odprtih vrat in hišnem sejmu?
Tudi letos smo zavzeto negovali in opremljali svoje prostore, ustvarjali različne izdelke, ter pripravili kar nekaj presenečenj in drobnih pozornosti, ki jih bomo prvi teden v decembru, postavili na ogled prijateljem, sodelavcem in ostalim, ki podpirajo naš socialnovarstveni program in jih naše delo zanima. Najbolj atraktivne so vsako leto božično-novoletne voščilnice in unikatne svečke, izdelali pa smo tudi kar nekaj izdelkov, primernih za vaš dom ali božično-novoletna darila. Vabljeni, da se našemu dogodku pridružite tudi bralci Modrih novic kadarkoli od 4. do 7. decembra, med 9. in 14. uro na Kolodvorski 4 v Kamniku. Zelo vas bomo veseli.
Ali imate kakšne posebne načrte za naslednje leto?
Mi smo potniki skozi življenje, sopotniki pri vzponih in padcih, v solzah in smehu, ob zmagah in porazih. Veseli smo, da imamo drug drugega in da si na potovanju skozi življenje lahko pomagamo. Naš najpomembnejši načrt sta ZDRAVJE in SREČNA ŠTACJONSKA DRUŽINA, to bomo v novem letu dali na prvo mesto, seveda pa si želimo tudi na kak izlet in poleti na morje.
Kaj vam pomeni socialno delo?
Socialno delo je delo z ljudmi – največkrat iz najbolj ranljivih socialnih okolij. Večinoma je zato tudi zelo zahtevno. Nekatere zgodbe uporabnikov se te dotaknejo bolj, nekatere manj, nekatere te vzamejo celega, nekatere malo manj, vsaka pa pusti v tebi določeno sled. Pri meni ne gre nikoli zgolj za službo kot službo, svoje delo jemljem bolj kot poslanstvo. Pri tem me pogosto spodbuja Pavčkova misel: »Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi.« Tudi lepih trenutkov je ogromno. Če se vrneva k Štacjonu, bi zagotovo izpostavila občutek velike srečne družine, v kateri je vsak posameznik enako pomemben, sprejet in spoštovan tako v svojih težkih kot tudi dobrih časih, in vrednote, ki so jih mnogi ljudje danes žal izgubili, Štacjonci pa ne – npr. dobrota, ljubezen, spoštovanje, zdravje, delo, iskrenost, zaupanje, hvaležnost itn.
Imate kakšne nasvete, kako naj naši bralci skrbijo za svoje duševno zdravje?
Kot že omenjeno, duševno zdravje zajema odnos do sebe, drugih in sveta, zato je pomembno, da vsem trem ravnem posvečamo dovolj pozornosti. Najprej je zato pomembno vzeti si čas. Vzeti si čas za: pogovor, druženje, povezovanje z bližnjimi, psihofizične aktivnosti, počitek in sprostitev, zdravo prehranjevanje, stvari, ki vas veselijo, navdušujejo, sonce, smeh ter druge majhne pozornosti, ki prinašajo pozitivnost v naša življenja.
Kako lahko opazimo, da ima naš bližnji težave z duševnim zdravjem in kako lahko pomagamo?
Največkrat se težave v duševnem zdravju prepoznajo po določenih znakih; ko posamezna oseba na splošno čuti, da ne more več funkcionirati oz. delovati na enem ali več področjih življenja, ali ko se spreminja njeno vedenje, razpoloženje, ali ko je anksiozna, ima napade panike, ali ko izgubi stik z realnostjo itd. V takih primerih je dobro, da jo usmerimo, naj čim prej poišče strokovno pomoč, mi pa ji pri tem stojimo ob strani in jo podpiramo.
