sobota, 8 februarja, 2025
-3 C
Kamnik
-3 C
Kamnik
sobota, 8 februarja, 2025
-3 C
Kamnik
sobota, 8 februarja, 2025
-3 C
Kamnik
sobota, 8 februarja, 2025
DomovPogovoriSodobna umetnost ima moč, da sproži dialog

Sodobna umetnost ima moč, da sproži dialog

Matthew McQuarrie je ameriški arhitekt, ki že 14 let živi na Mlaki pri Komendi. Je pobudnik in koordinator projekta DOBRE NOVICE!, ki je v Kamnik za šest mesecev prinesel sodobno umetnost iz dveh kontinentov.



Dobre novice! so bile projekt, ki se je zaključil septembra in povezal 25 uveljavljenih umetnikov iz ZDA in številnih držav Evrope, ki so prispevali več kot 400 posameznih umetniških del in več kot 180 instalacij na več kot desetih lokacijah (galerije, Arboretum Volčji Potok, Grad Zaprice in drugi kraji) v Kamniku. Kako ocenjujete uspeh razstave Dobre novice? Kaj je razstava prinesla vam osebno?

Mednarodna razstava DOBRE NOVICE! je bila nedvomno uspešna, saj je pritegnila lokalno in širšo skupnost. Razstava je sprožila razprave in polemike, ki so spodbudile k razmisleku. Uspelo ji je v enaki meri pritegniti, zadovoljiti in izzvati lokalno skupnost. Zame je bilo čudovito videti, kako so se različne institucije in posamezniki povezali, da bi izvedli dogodek takšnega obsega in ambicij.
Za projekt sem porabil dve leti in pol svojega časa ter tudi veliko denarja. Spoznal sem veliko vplivnih ljudi, utrdil svoje mesto v lokalni skupnosti v Sloveniji in pri veleposlaništvu ZDA v Sloveniji kot nekdo, ki poskrbi, da se stvari izpeljejo.


Kakšni so bili odzivi na razstavo?
Večina obiskovalcev, tako iz tujine kot tudi iz bližnje Ljubljane, je bila resnično navdušena, da so v Kamniku priča tako drznemu in miselno provokativnemu dogodku. Za mnoge je bil to osvežujoč opomnik, kako nas lahko sodobna umetnost izzove, navdihne in poveže. Prejeli smo tudi negativne komentarje, ki so bili predvsem posledica površnih razlag o razstavi, ki je bila pogosto predstavljena zavajajoče in brez pripravljenosti videti večjo sliko pomena razstave. Kritikom sem hvaležen, saj dokazujejo, da ima sodobna umetnost moč, da sproži dialog in nas prisili, da preučimo svoje poglede. Njihova kritika povečuje vlogo umetnosti pri oblikovanju in postavljanju izzivov družbi.


Kdo vam je dal idejo za projekt Dobre novice?
Idejo za ustvarjanje projekta DOBRE NOVICE! sva razvila skupaj z Victorjem Kastelicem, ki prihaja iz Salt Lake Cityja, in živi v Torinu v Italiji. Njegova povezanost z umetnostjo in umetniki, skupaj z njegovo pripravljenostjo, da se z menoj popolnoma potopi v Kamnik, njegove ljudi in kulturo, je naš čezmejni umetniški dogodek naredila zares vpliven in edinstven. Victor zame ni samo spoštovan, ampak tudi občudovan prijatelj, ki me je navdihnil, da sem odprl vrata in ustvaril priložnosti za razstavljanje sodobne umetnosti v galerijah, muzejih in zanimivih prostorih v srednjeveškem srcu Kamnika. Brez Victorjeve vpletenosti se dogodek takšnega obsega ne bi zgodil.


Kakšen je bil obisk?
Izdal bom nekaj podatkov o obisku v galerijah Dika in Prečna, saj sem bil vodja teh dveh galerij, kjer je prišlo do porasta obiska, a je bil nižji od pričakovanega. V stotih dneh je galerijo Dika obiskalo več kot 2400 ljudi, galerijo Prečna pa okrog 1200. Pri Slovencih so bili med obiskovalci pogosto tudi otroci, mlajši od 15 let, ki so spodbujali starše, da vstopijo v te ulične galerije. Največji odstotek tujih obiskov je bil iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Češke, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske, Španije, Velike Britanije, Ukrajine in ZDA. Slovencev je bilo nekaj več kot ena tretjina. Dober obisk Galerije Dika pripisujem njeni lokaciji in temu, da je bil vstop, prav tako kot v Galerijo Prečna, brezplačen. Obe sta bili osvetljeni noč in dan. Ko je bila galerija odprta, sem imel vrata na stežaj odprta, da sem omogočil pogled v notranjost. Po fasadi Galerije Dika so tudi plezale rdeče želve, ki so vabile na obisk. Na ulico sem postavil napis, klop in pogosto umetnine in/ali rože. V obeh galerijah sem bil pogosto in sem izkoristil priložnosti, da sem v galeriji povabil tudi ljudi, ki so preprosto zgolj želeli povedati, da ne marajo umetnosti. Odprtost s podaljšanim delovnim časom v času Kamfesta in slovenskega kulturnega praznika je prinesla veliko obiska.

Dejali ste, da želite z umetniškimi dogodki poživiti mesto. Mislite, da vam je to uspelo?

Kot arhitekt verjamem, da so veliki umetniški projekti, kot so DOBRE NOVICE!, dobri za kamniško gospodarstvo in svetovno prepoznavnost, a se bodo morali v mestu odločiti za še več takih dogodkov. Ali bodo takšne prireditve same po sebi kaj spremenile, verjetno ne, a zagotavljajo zgled potencialno pozitivnega, okolju prijaznega in napredno mislečega sodobnega pristopa k upravljanju zgodovinskega mesta, ki se sooča z izzivi ohranjanja vitalnosti svojih institucij. Kamnik, kakršen je, je primer čudovitega kraja, ki se ne bi smel prepustiti zgrešenemu urbanemu razvoju.


Kaj vse ste še pred projektom Dobre novice naredili za popularizacijo sodobne umetnosti v Kamniku?

Septembra in oktobra v letu 2022 sem v Kamniku organiziral večjo mednarodno razstavo sodobne umetnosti “Expect the Unexpected (ETU22)”, na kateri je sodelovalo 17 umetnikov iz sedmih držav, z več kot 100 likovnimi deli. V razstavi so sodelovali uveljavljeni umetniki na visokem nivoju in nekateri umetniki v vzponu.
V zadnjih nekaj letih sem v Galeriji Prečna in Galeriji Dika pomagal organizirati več kot deset razstav alternativne sodobne umetnosti, in več butičnih glasbenih dogodkov. Na teh dogodkih so sodelovali uveljavljeni slovenski umetniki in nekaj tujih. Ti dogodki so pripeljali v Kamnik tudi ljudi iz drugih krajev.

Delate kot arhitekt. S kakšnimi projekti se ukvarjate?
Kot arhitekt v ZDA sem oblikoval in vodil številne projekte, namenjene ponovni uporabi skladiščnih prostorov, kot so Art Space Projects, pa tudi različne projekte, kot je Co-housing – alternativna vas za sobivanje. Projektiral sem številne objekte, vključno z zunanjo in notranjo opremo, ter vodil ekipe arhitektov, inženirjev in oblikovalcev pri dokončanju projektov za gradnjo številnih stanovanjskih hiš, restavracij, knjigarne, vrtnega centra. Bil sem avtor shematskega načrta, osnovnega poslovnega načrta in conskih smernic za novo mesto za 20.000 prebivalcev in 10.000 bivalnih enot za krajše bivanje (študentska in turistična stanovanja). Zamišljeno je bilo kot mikropolitansko mesto, obdano z neokrnjeno naravo, pešcem prijazno in v slogu »live-work-play« (življenje-delo-igra), v nasprotju s spalnimi naselji, ki so zasnovana za sprejem dnevnih migrantov. Še vedno delujem predvsem na projektih v tujini in če se bo ponudila priložnost, tudi v Sloveniji. Nadaljeval bom tudi s projekti sodobne umetnosti v Kamniku, ki sodijo izven bolj pričakovanih kulturnih programov.


Kje ste se spoznavali z umetnostjo?
Med 16. in 18. letom starosti sem v Salt Lake Cityju deloval kot mladi asistent pri postavljanju umetniških razstav v novem in napredno zasnovanem Salt Lake Art Centru, nato pa kasneje kot asistent v studiu ameriške vizualne umetnice in arhitektke Anne Campbel Bliss. Takrat sem bil vključen v progresivno aktivno skupino za sodobno umetnost in sem neposredno sodeloval s svetovno priznano institucijo modernega plesa, Repertory Dance Theatre (RDT), pri načrtovanju in ustvarjanju urbanih plesnih predstav.
Kot študent arhitekture v Washingtonu D.C. sem si nabiral izkušnje tudi v Narodni galeriji umetnosti, eni izmed najpomembnejših kulturnih institucij v ZDA, kjer sem organiziral prvo razstavo del zaposlenih v galeriji, ki je bila izpeljana na podlagi javnega razpisa, brez natečaja in strokovno postavljena v stranskih hodnikih Narodne galerije. Deloval sem tudi kot asistent v arhitekturnem biroju v Filadelfiji ter kot asistent pri poučevanju oblikovanja pohištva in gradnje arhitekturnih modelov na Fakulteti za arhitekturo.


Kakšna je vaša povezava s Slovenijo?
S Slovenko Andrejo Leskovšek sem poročen že 30 let. Najina otroka sta Slovenca, in preden smo se preselili v Slovenijo, smo vsa poletja preživeli tukaj in na Hrvaškem. Slovensko govorim dovolj dobro, da se znajdem, upam pa, da bom nekega dne govoril tekoče. Postal sem morda bolj Slovenec ali recimo Evropejec kot Američan.


Živeli ste v Salt Lake Cityju, Vancouvru in Torinu. Kako se znajdete na Mlaki pri Komendi, v malem slovenskem kraju?
Živeti na Mlaki je zame normalno. Mlaka je kraj, kamor prihajam že več kot 30 let. Dobro poznam svoje sosede. V preteklih letih sem s pomočjo družine in prijateljev pomagal tastu Matjažu Leskovšku pri gradnji družinske hiše. Tega nisem počel le kot arhitekt, ampak tudi kot gradbenik in delavec. Lahko rečemo, da je hišo gradila vas.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
-3 ° C
-2.4 °
-3.1 °
93 %
0.5kmh
20 %
sob
5 °
ned
4 °
pon
5 °
tor
6 °
sre
0 °

SLEDITE NAM NA