Kakšno je stanje v občini Kamnik štiri mesece po poplavah? Kateri protipoplavni ukrepi se že izvajajo in kateri bi se še morali? Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto in kakšni so načrti za 2024? Pogovarjali smo se z županom Kamnika Matejem Slaparjem.

Leto, ki se končuje, si bomo zapomnili po uničujoči ujmi; kakšno je stanje v vaši občini dobre štiri mesece po tem?

Občino Kamnik so letos najprej prizadela neurja z vetrolomom konec julija, kasneje poplave 4. avgusta, potem pa spet večje deževje konec oktobra in v začetku novembra. Avgusta se je v naši občini sprožilo več kot 200 plazov; območja porečij Kamniške Bistrice, Črne, Bistričice in Tunjščice so bila zelo prizadeta. Brežine in struge rek, ki so na več mestih prestopile bregove in naredile ogromno škodo, so bile uničene. Sanacije se je bilo treba lotiti zelo sistematično, zato sem ponosen, da smo tako ob vetrolomu kot tudi ob poplavah stopili skupaj. Vsa gasilska društva in vsi sestavi štaba civilne zaščite so pod vodstvom in s pomočjo Jožeta Oblaka, vodje intervencije, Tomaža Zabavnika, poveljnika Civilne zaščite Kamnik, in podžupana Uroša Pirca, vodje obnove, takoj začeli ukrepati in popravljati škodo, hkrati pa tudi pripravljati sanacijske načrte, tako da tudi kasnejše deževje konec oktobra ni naredilo škode, kot bi jo sicer lahko, če ne bi bili pripravljeni. Hvaležen sem podžupanu Urošu Pircu, ki je po moji nenadni odsotnosti prevzel vodenje Občine. Sanacija po poplavah ter neurju v naši občini poteka veliko hitreje kot drugod po državi, za kar gre zahvala vsem odgovornim na posameznih razvojnih mestih v Občini.

Ali je sanacija kje že zaključena?

Po urgenci in resnih pozivih, ki smo jih po avgustovskih poplavah z Jožetom Oblakom in Urošem Pircem usmerili proti državi, so na Direkciji za vode (DRSV) resno pristopili h gradnji protipoplavnega nasipa med Šmarco (podjetje Menina) in Domžalami. Utrjen nasip, dolg približno 300 metrov in širok 14 metrov, se je zgradil rekordno hitro. Če ga ne bi bilo, bi bilo tako v Šmarci in Homcu najverjetneje ob oktobrskem deževju veliko huje. Z DRSV tudi sicer v zadnjem obdobju dobro sodelujemo, struge rek se popravljajo, konec oktobra in novembra je bilo v strugah ogromno težke gradbene mehanizacije, s katero se je odvažal pesek, da se je zagotovila pretočnost. Če vseh teh intervencij koncesionarja in lokalnih gradbenih podjetij ne bi bilo, bi jo v Kamniku konec oktobra veliko slabše odnesli. Sedaj je naša glavna naloga sanacija plazov, cest, vodovoda ter kanalizacijskega sistema. Naloga države je sanacija strug rek in hudournikov. Delujemo aktivno in kar se da usklajeno ter učinkovito.

Poleg poplav so v Kamniku, kot omenjate, veliko škodo povzročili zemeljski plazovi. Kako poteka sanacija plazov?

Naša občina je hribovita in izjemno plazovita. Ko pade večja količina dežja, kot je to ponavadi spomladi in jeseni, letos pa izredno tudi v začetku avgusta, se sprožijo plazovi, ki povzročijo ogromno škode. Nadejamo se, da bo urejanje največjega plazu Blata prevzela država, medtem ko je sanacija ostalih plazov, ki ogrožajo infrastrukturo in stanovanjske objekte, v domeni občine. Kot sem že omenil, imamo popisanih več kot 200 plazov; nekaj med njimi je takih, ki ogrožajo stanovanjske objekte in javno infrastrukturo. Za 34 plazov smo že izdelali geološke in geomehanske raziskave in imamo pripravljeno dokumentacijo. Vsak načrt mora biti potrjen s strani države, kar nam vzame kar nekaj časa. Za šest plazov imamo že odobreno sanacijo s strani državne tehnične pisarne. Zaenkrat poteka sanacija plazov Županje Njive 1 in 2 a, sanacija prvega bo zaključena v teh dneh, sanacija drugega pa do konca decembra. Sledijo sanacije plazov Godič 31, Godič 91, Podstudenec 9a in oporni zid Stahovica 12 a in 13, nato pa nadaljujemo sanacijo v skladu s prioritetami, med katerimi imajo prednost plazovi, ki ogrožajo stanovanjske objekte in infrastrukturo.

Župani porečja Kamniške Bistrice ste vzpostavili tehnično pisarno, poleg tega ves čas opozarjate, da si želite več pristojnosti za poplavno urejanje, da bi sanacijalahko bila hitrejša, da bi radi imeli kompetentne sogovornike na državni ravni … V čem vidite problem v sodelovanju z državo, seveda predvsem upoštevaje sanacijo v občini Kamnik?

Kot vemo, je sanacija vodotokov v državni pristojnosti in v zadnjih dvajsetih letih ni potekala, kot bi morala oziroma kot je potekala, ko je obstajalo še Podjetje za urejanje hudournikov (Puh). Na hudournike se je v zadnjem času pozabilo in marsikje se je naredilo premalo, hkrati se je premalo tudi čistilo struge. Posledice vsega tega je pokazala avgustovska ujma. Po drugi strani je seveda treba poudariti, da je 4. avgusta padla res enormna količina padavin, zato bi bile posledice najverjetneje neizbežne, tudi če bi bile struge redno vzdrževane. Zdaj smo z državo dosegli dogovor, da pospešeno intervencijsko sanira vse vodotoke in hudournike, predvsem Kamniško Bistrico, Bistričico, Tunjščico in Črno, oz. reke in pritoke, ki so naredili v dolinah, kjer tečejo, največ škode. Treba bo narediti ogromno protipoplavnih ukrepov, zavarovati brežine. Veseli nas dejstvo, da bo država, tudi zaradi našega vztrajanja, začela delati drugače, in sicer se brežine ne bodo več utrjevale zgolj s skalami v glino (“sonaravno”), ki jih vsako večje deževje vsakič znova poškoduje, največje deževje jih je pa kar odplaknilo, temveč se bodo postavili zidovi, s čimer bo sanacija trajna in bo brežine zavarovala tudi pred največjimi vodami. To je pomemben premik, ki ga kot župan zelo pozdravljam.

Kateri so tisti projekti, ki so bili prestavljeni zaradi odpravljanja posledic ujme?

Večino projektov smo ohranili, nekaj manjših je bilo prestavljenih v prihodnje leto, predvsem gre za investicije, za katere še ni bila pripravljena projektna dokumentacija. Vse večje investicije, med katerimi sta največji gradnji nove šole in šestsedežnice na Veliki planini, so potekale po večini nemoteno.

Številne občane je razburilo dejstvo, da na Veliki planini poteka elektrifikacija; ali nam lahko pojasnite, za kaj gre?

Investitor del je Elektro Ljubljana in hvaležen sem, da posodabljajo omrežje na območju naše občine. Če sprašujete o konkretnem projektu, pa gre, kot sem seznanjen, za gradnjo podzemnega povezovalnega kablovoda med dolinama Črne in Kamniške Bistrice. To je strateška povezava, s katero bo omogočeno, da se bo lahko elektrika pridobivala iz druge doline, če je bo zmanjkalo v prvi. Kablovod poteka pod zemljo in ne po drogovih, ki so izpostavljeni vremenskim nevšečnostim. Spomladi, ko se bo območje zaraslo, se ne bo nikjer poznalo, da so tod potekala dela.

V letu 2021 se je začela gradnja nove šole Frana Albrehta. Kdaj bodo otroci začeli s poukom v novi šoli?

Otroci bodo v novo, moderno šolo vstopili v prihodnjem šolskem letu. Gradnja je kompleksna, pa vendar poteka po načrtu. Po odprtju nove šole sledi rušitev starega objekta, nato pa gradnja površin med obema šolama ter gradnja novih prometnih površin, zatem pa še rekonstrukcija oz. povečanje športne dvorane.

Kateri projekti so sicer zaznamovali letošnje leto v občini?

Zagotovo je eden od večjih razvojnih projektov poleg gradnje nove šole Frana Albrehta tudi gradnja šestsedežnice na Veliki planini. Investicija je bila novembra zaključena, sledil je tehnični pregled, decembra bo sedežnica tudi uradno začela obratovati.

Sočasno so potekali manjši, a zato nič manj pomembni projekti. Prenovili smo športni park Virtus na Duplici, športno igrišče na Vrhpoljah, asfaltirali več cestnih odsekov, med njimi cesto v Zajasovnik, Zadnji vrh v Tunjicah, odsek v Podgorju in del v Šmarci. Zgradili smo varne šolske poti med Sotesko in Porebrom ter posodobili rekreativne površine. Za področje kulture je pomembna modernizacija kulturnih domov po krajevnih skupnostih celotne občine in tudi povezovalni hodnik v kamniški glasbeni šoli, ki je povezal oba objekta, v katerih domuje šola. Začeli smo s sanacijo ravne strehe v šoli Stranje, da bomo lahko nanjo namestili sončno elektrarno. Skupaj s Kegljaškim klubom Kamnik smo na objekt kegljišča namestili sončno elektrarno, v športni dvorani Kamnik so zamenjani reflektorji, pomembna investicija je ureditev prostorov za fizioterapijo nad garažami zdravstvenega doma Kamnik. Obnavljamo tudi kulturno dediščino. Na grajskem kompleksu Zaprice se sanirajo grajski stolpiči, sanira se spomenik Draga Tršarja, ki stoji v parku Evropa itd. Pristopili smo k več evropskim projektom, med njimi bo v prihodnjih letih zelo aktualen projekt Elena, v katerem pripravljamo projekte energetske sanacije prostorov glasbene šole, knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, vrtca Tinkara, objekta na bazenu in Starem gradu … In še vrsto drugih projektov, ki dajejo podobo mestu in ustvarjajo občino prijetno tako za domačine kot tudi turiste, ki nas vedno pogosteje obiskujejo.

Kateri večji projekti so načrtovani v 2024?

V prihodnjem letu bo največji poudarek na obnovi prizadetih območij po poplavah in na sanaciji zemeljskih plazov. Infrastruktura, ceste, vodovod, kanalizacija, plazovi; škoda in obseg obnove sta ogromna. Ob tem je treba poudariti, da bomo pri sanaciji območij, kjer je več stanovanjskih objektov, zgradili celostno infrastrukturo, torej ne bomo obnovili le ceste, temveč tudi kanalizacijo in vodovod. Vse to zdaj projektiramo, da bomo v letu 2024 lahko gradili.

Seveda pa bomo zaključili z gradnjo nove šole, zgradili sončne elektrarne na šoli v Stranjah, zavzeli se bomo za gradnjo rekreacijskih poti, denimo trim steze na Zapricah, držali bomo obljubo in zgradili kolesarski poligon oz. t.i. pumptrack, lotili se bomo gradnje tribun v športnem parku Virtus, nadaljevali s posodabljanjem kulturnih domov v naših krajevnih skupnostih (Srednja vas, Kamniška Bistrica, Godič, Gozd), zagotovili energetsko samooskrbo stavb itd. V letu 2024 bomo sprejeli tudi razvojen Občinski prostorski načrt in Občinski podroben prostorski načrt za območje Smodnišnice. Vsi ti dokumenti bodo omogočali razvoj občine za prihodnja leta.

V Domžalah bodo obnovili kopališče in novi olimpijski bazen pokrili z balonom. Ali bo ta gradnja kakorkoli vplivala tudi na morebitne odločitve o pokritem bazenu v Kamniku?

V Kamniku se ponašamo z dolgo tradicijo vodnih športov, imamo izjemne vaterpoliste, plavalce in triatlonce. Zelo smo ponosni na športnike, ki zastopajo barve Kamnika, a se zavedamo, da nimajo ustreznih pogojev za trening. Saga o pokritju kamniškega bazena se vleče že več kot 40 let, kar ni v ponos naši občini. Zdaj bo treba resno razmisliti, kje narediti pokriti olimpijski bazen. Aktualna lokacija s poletnim bazenom je na poplavnem območju, zato je treba premisliti, ali je sploh primerna za pokritje, saj jo vsako večje deževje poplavi. Poleg tega balon, o katerem smo razmišljali tudi v Kamniku, ni energetsko učinkovita rešitev. Treba bo pristopiti k izvedbi realne ocene in pripravi dokumentacije za najdbo morebitnega zasebnega partnerja, s katerim bi lahko zgradili olimpijski bazen, kot tudi za izgradnjo nove, dodatne športne dvorane oz. športnega kompleksa. Verjamem, da bomo v prihodnjem letu našli ustrezne rešitve, v letih zatem pa se lotili tudi same gradnje.

Številne občane zanima predvsem obnova cest; katere se bodo obnovile v 2024?

Ceste so tudi tiste, ki iz proračuna odnesejo največ sredstev, saj so po celotni občini dotrajane, poleg tega jih je bilo veliko uničenih v poplavah. Naš cilj je seveda asfaltirati čim več cest, ki so makadamske in dotrajane, da bomo imeli v prihodnosti čim manj stroškov z vzdrževanjem le teh. Zagotovo bodo prve obnovljene tiste, ki so bile prizadete v poplavah in predstavljajo dostop do stanovanjskih objektov, druge se bodo obnavljale v skladu s prioritetami, ki bodo določene glede na stroške vzdrževanja in prioritete krajevnih skupnosti.

V kakšni kondiciji torej občina Kamnik vstopa v novo leto?

V dobri kondiciji. Za leto 2024 bomo sprejeli enega izmed najvišjih proračunov v zgodovini. Pridobili smo sredstva za obnovo občinske infrastrukture ter plazov po poplavah in prepričan sem, da bomo z združenimi močmi sprva obnovili vse, kar je bilo uničenega med poplavami, nadalje pa naprej razvijali infrastrukturo na področju gospodarstva, rekreacije, športa, turizma, kulture itd. Čaka nas ogromno dela, a imamo voljo, zato verjamem, da bomo tudi v prihodnjem obdobju nadaljevali v podobnem tempu kot v prejšnjih letih.

Voščilo občankam in občanom ob novem letu.

Zaključuje se naporno leto, v katerem nam je narava pokazala zobe in marsikdo je utrpel veliko škode. A julijski vetrolom in avgustovske poplave so pokazali tudi, da v občini Kamnik znamo stopiti skupaj. Ker smo povezana skupnost, smo lažje prestali težke čase. Hvaležen sem vsem tistim, ki dajejo svoje ure, znanje, prosti čas in energijo, da se čim prej vrnemo v normalnost. Kamničankam in Kamničanom kljub težkemu letu želim vse dobro, predvsem pa zdravja. Decembra jih vabim v središče mesta, kjer se bo veliko dogajalo, da pridemo skupaj in se po težkem obdobju vsaj malo podružimo in si voščimo novih moči za nove zmage.

Kakšno je stanje v občini Kamnik štiri mesece po poplavah? Kateri protipoplavni ukrepi se že izvajajo in kateri bi se še morali? Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto in kakšni so načrti za 2024? Pogovarjali smo se z županom Kamnika Matejem Slaparjem.

Leto, ki se končuje, si bomo zapomnili po uničujoči ujmi; kakšno je stanje v vaši občini dobre štiri mesece po tem?

Občino Kamnik so letos najprej prizadela neurja z vetrolomom konec julija, kasneje poplave 4. avgusta, potem pa spet večje deževje konec oktobra in v začetku novembra. Avgusta se je v naši občini sprožilo več kot 200 plazov; območja porečij Kamniške Bistrice, Črne, Bistričice in Tunjščice so bila zelo prizadeta. Brežine in struge rek, ki so na več mestih prestopile bregove in naredile ogromno škodo, so bile uničene. Sanacije se je bilo treba lotiti zelo sistematično, zato sem ponosen, da smo tako ob vetrolomu kot tudi ob poplavah stopili skupaj. Vsa gasilska društva in vsi sestavi štaba civilne zaščite so pod vodstvom in s pomočjo Jožeta Oblaka, vodje intervencije, Tomaža Zabavnika, poveljnika Civilne zaščite Kamnik, in podžupana Uroša Pirca, vodje obnove, takoj začeli ukrepati in popravljati škodo, hkrati pa tudi pripravljati sanacijske načrte, tako da tudi kasnejše deževje konec oktobra ni naredilo škode, kot bi jo sicer lahko, če ne bi bili pripravljeni. Hvaležen sem podžupanu Urošu Pircu, ki je po moji nenadni odsotnosti prevzel vodenje Občine. Sanacija po poplavah ter neurju v naši občini poteka veliko hitreje kot drugod po državi, za kar gre zahvala vsem odgovornim na posameznih razvojnih mestih v Občini.

Ali je sanacija kje že zaključena?

Po urgenci in resnih pozivih, ki smo jih po avgustovskih poplavah z Jožetom Oblakom in Urošem Pircem usmerili proti državi, so na Direkciji za vode (DRSV) resno pristopili h gradnji protipoplavnega nasipa med Šmarco (podjetje Menina) in Domžalami. Utrjen nasip, dolg približno 300 metrov in širok 14 metrov, se je zgradil rekordno hitro. Če ga ne bi bilo, bi bilo tako v Šmarci in Homcu najverjetneje ob oktobrskem deževju veliko huje. Z DRSV tudi sicer v zadnjem obdobju dobro sodelujemo, struge rek se popravljajo, konec oktobra in novembra je bilo v strugah ogromno težke gradbene mehanizacije, s katero se je odvažal pesek, da se je zagotovila pretočnost. Če vseh teh intervencij koncesionarja in lokalnih gradbenih podjetij ne bi bilo, bi jo v Kamniku konec oktobra veliko slabše odnesli. Sedaj je naša glavna naloga sanacija plazov, cest, vodovoda ter kanalizacijskega sistema. Naloga države je sanacija strug rek in hudournikov. Delujemo aktivno in kar se da usklajeno ter učinkovito.

Poleg poplav so v Kamniku, kot omenjate, veliko škodo povzročili zemeljski plazovi. Kako poteka sanacija plazov?

Naša občina je hribovita in izjemno plazovita. Ko pade večja količina dežja, kot je to ponavadi spomladi in jeseni, letos pa izredno tudi v začetku avgusta, se sprožijo plazovi, ki povzročijo ogromno škode. Nadejamo se, da bo urejanje največjega plazu Blata prevzela država, medtem ko je sanacija ostalih plazov, ki ogrožajo infrastrukturo in stanovanjske objekte, v domeni občine. Kot sem že omenil, imamo popisanih več kot 200 plazov; nekaj med njimi je takih, ki ogrožajo stanovanjske objekte in javno infrastrukturo. Za 34 plazov smo že izdelali geološke in geomehanske raziskave in imamo pripravljeno dokumentacijo. Vsak načrt mora biti potrjen s strani države, kar nam vzame kar nekaj časa. Za šest plazov imamo že odobreno sanacijo s strani državne tehnične pisarne. Zaenkrat poteka sanacija plazov Županje Njive 1 in 2 a, sanacija prvega bo zaključena v teh dneh, sanacija drugega pa do konca decembra. Sledijo sanacije plazov Godič 31, Godič 91, Podstudenec 9a in oporni zid Stahovica 12 a in 13, nato pa nadaljujemo sanacijo v skladu s prioritetami, med katerimi imajo prednost plazovi, ki ogrožajo stanovanjske objekte in infrastrukturo.

Župani porečja Kamniške Bistrice ste vzpostavili tehnično pisarno, poleg tega ves čas opozarjate, da si želite več pristojnosti za poplavno urejanje, da bi sanacijalahko bila hitrejša, da bi radi imeli kompetentne sogovornike na državni ravni … V čem vidite problem v sodelovanju z državo, seveda predvsem upoštevaje sanacijo v občini Kamnik?

Kot vemo, je sanacija vodotokov v državni pristojnosti in v zadnjih dvajsetih letih ni potekala, kot bi morala oziroma kot je potekala, ko je obstajalo še Podjetje za urejanje hudournikov (Puh). Na hudournike se je v zadnjem času pozabilo in marsikje se je naredilo premalo, hkrati se je premalo tudi čistilo struge. Posledice vsega tega je pokazala avgustovska ujma. Po drugi strani je seveda treba poudariti, da je 4. avgusta padla res enormna količina padavin, zato bi bile posledice najverjetneje neizbežne, tudi če bi bile struge redno vzdrževane. Zdaj smo z državo dosegli dogovor, da pospešeno intervencijsko sanira vse vodotoke in hudournike, predvsem Kamniško Bistrico, Bistričico, Tunjščico in Črno, oz. reke in pritoke, ki so naredili v dolinah, kjer tečejo, največ škode. Treba bo narediti ogromno protipoplavnih ukrepov, zavarovati brežine. Veseli nas dejstvo, da bo država, tudi zaradi našega vztrajanja, začela delati drugače, in sicer se brežine ne bodo več utrjevale zgolj s skalami v glino (“sonaravno”), ki jih vsako večje deževje vsakič znova poškoduje, največje deževje jih je pa kar odplaknilo, temveč se bodo postavili zidovi, s čimer bo sanacija trajna in bo brežine zavarovala tudi pred največjimi vodami. To je pomemben premik, ki ga kot župan zelo pozdravljam.

Kateri so tisti projekti, ki so bili prestavljeni zaradi odpravljanja posledic ujme?

Večino projektov smo ohranili, nekaj manjših je bilo prestavljenih v prihodnje leto, predvsem gre za investicije, za katere še ni bila pripravljena projektna dokumentacija. Vse večje investicije, med katerimi sta največji gradnji nove šole in šestsedežnice na Veliki planini, so potekale po večini nemoteno.

Številne občane je razburilo dejstvo, da na Veliki planini poteka elektrifikacija; ali nam lahko pojasnite, za kaj gre?

Investitor del je Elektro Ljubljana in hvaležen sem, da posodabljajo omrežje na območju naše občine. Če sprašujete o konkretnem projektu, pa gre, kot sem seznanjen, za gradnjo podzemnega povezovalnega kablovoda med dolinama Črne in Kamniške Bistrice. To je strateška povezava, s katero bo omogočeno, da se bo lahko elektrika pridobivala iz druge doline, če je bo zmanjkalo v prvi. Kablovod poteka pod zemljo in ne po drogovih, ki so izpostavljeni vremenskim nevšečnostim. Spomladi, ko se bo območje zaraslo, se ne bo nikjer poznalo, da so tod potekala dela.

V letu 2021 se je začela gradnja nove šole Frana Albrehta. Kdaj bodo otroci začeli s poukom v novi šoli?

Otroci bodo v novo, moderno šolo vstopili v prihodnjem šolskem letu. Gradnja je kompleksna, pa vendar poteka po načrtu. Po odprtju nove šole sledi rušitev starega objekta, nato pa gradnja površin med obema šolama ter gradnja novih prometnih površin, zatem pa še rekonstrukcija oz. povečanje športne dvorane.

Kateri projekti so sicer zaznamovali letošnje leto v občini?

Zagotovo je eden od večjih razvojnih projektov poleg gradnje nove šole Frana Albrehta tudi gradnja šestsedežnice na Veliki planini. Investicija je bila novembra zaključena, sledil je tehnični pregled, decembra bo sedežnica tudi uradno začela obratovati.

Sočasno so potekali manjši, a zato nič manj pomembni projekti. Prenovili smo športni park Virtus na Duplici, športno igrišče na Vrhpoljah, asfaltirali več cestnih odsekov, med njimi cesto v Zajasovnik, Zadnji vrh v Tunjicah, odsek v Podgorju in del v Šmarci. Zgradili smo varne šolske poti med Sotesko in Porebrom ter posodobili rekreativne površine. Za področje kulture je pomembna modernizacija kulturnih domov po krajevnih skupnostih celotne občine in tudi povezovalni hodnik v kamniški glasbeni šoli, ki je povezal oba objekta, v katerih domuje šola. Začeli smo s sanacijo ravne strehe v šoli Stranje, da bomo lahko nanjo namestili sončno elektrarno. Skupaj s Kegljaškim klubom Kamnik smo na objekt kegljišča namestili sončno elektrarno, v športni dvorani Kamnik so zamenjani reflektorji, pomembna investicija je ureditev prostorov za fizioterapijo nad garažami zdravstvenega doma Kamnik. Obnavljamo tudi kulturno dediščino. Na grajskem kompleksu Zaprice se sanirajo grajski stolpiči, sanira se spomenik Draga Tršarja, ki stoji v parku Evropa itd. Pristopili smo k več evropskim projektom, med njimi bo v prihodnjih letih zelo aktualen projekt Elena, v katerem pripravljamo projekte energetske sanacije prostorov glasbene šole, knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, vrtca Tinkara, objekta na bazenu in Starem gradu … In še vrsto drugih projektov, ki dajejo podobo mestu in ustvarjajo občino prijetno tako za domačine kot tudi turiste, ki nas vedno pogosteje obiskujejo.

Kateri večji projekti so načrtovani v 2024?

V prihodnjem letu bo največji poudarek na obnovi prizadetih območij po poplavah in na sanaciji zemeljskih plazov. Infrastruktura, ceste, vodovod, kanalizacija, plazovi; škoda in obseg obnove sta ogromna. Ob tem je treba poudariti, da bomo pri sanaciji območij, kjer je več stanovanjskih objektov, zgradili celostno infrastrukturo, torej ne bomo obnovili le ceste, temveč tudi kanalizacijo in vodovod. Vse to zdaj projektiramo, da bomo v letu 2024 lahko gradili.

Seveda pa bomo zaključili z gradnjo nove šole, zgradili sončne elektrarne na šoli v Stranjah, zavzeli se bomo za gradnjo rekreacijskih poti, denimo trim steze na Zapricah, držali bomo obljubo in zgradili kolesarski poligon oz. t.i. pumptrack, lotili se bomo gradnje tribun v športnem parku Virtus, nadaljevali s posodabljanjem kulturnih domov v naših krajevnih skupnostih (Srednja vas, Kamniška Bistrica, Godič, Gozd), zagotovili energetsko samooskrbo stavb itd. V letu 2024 bomo sprejeli tudi razvojen Občinski prostorski načrt in Občinski podroben prostorski načrt za območje Smodnišnice. Vsi ti dokumenti bodo omogočali razvoj občine za prihodnja leta.

V Domžalah bodo obnovili kopališče in novi olimpijski bazen pokrili z balonom. Ali bo ta gradnja kakorkoli vplivala tudi na morebitne odločitve o pokritem bazenu v Kamniku?

V Kamniku se ponašamo z dolgo tradicijo vodnih športov, imamo izjemne vaterpoliste, plavalce in triatlonce. Zelo smo ponosni na športnike, ki zastopajo barve Kamnika, a se zavedamo, da nimajo ustreznih pogojev za trening. Saga o pokritju kamniškega bazena se vleče že več kot 40 let, kar ni v ponos naši občini. Zdaj bo treba resno razmisliti, kje narediti pokriti olimpijski bazen. Aktualna lokacija s poletnim bazenom je na poplavnem območju, zato je treba premisliti, ali je sploh primerna za pokritje, saj jo vsako večje deževje poplavi. Poleg tega balon, o katerem smo razmišljali tudi v Kamniku, ni energetsko učinkovita rešitev. Treba bo pristopiti k izvedbi realne ocene in pripravi dokumentacije za najdbo morebitnega zasebnega partnerja, s katerim bi lahko zgradili olimpijski bazen, kot tudi za izgradnjo nove, dodatne športne dvorane oz. športnega kompleksa. Verjamem, da bomo v prihodnjem letu našli ustrezne rešitve, v letih zatem pa se lotili tudi same gradnje.

Številne občane zanima predvsem obnova cest; katere se bodo obnovile v 2024?

Ceste so tudi tiste, ki iz proračuna odnesejo največ sredstev, saj so po celotni občini dotrajane, poleg tega jih je bilo veliko uničenih v poplavah. Naš cilj je seveda asfaltirati čim več cest, ki so makadamske in dotrajane, da bomo imeli v prihodnosti čim manj stroškov z vzdrževanjem le teh. Zagotovo bodo prve obnovljene tiste, ki so bile prizadete v poplavah in predstavljajo dostop do stanovanjskih objektov, druge se bodo obnavljale v skladu s prioritetami, ki bodo določene glede na stroške vzdrževanja in prioritete krajevnih skupnosti.

V kakšni kondiciji torej občina Kamnik vstopa v novo leto?

V dobri kondiciji. Za leto 2024 bomo sprejeli enega izmed najvišjih proračunov v zgodovini. Pridobili smo sredstva za obnovo občinske infrastrukture ter plazov po poplavah in prepričan sem, da bomo z združenimi močmi sprva obnovili vse, kar je bilo uničenega med poplavami, nadalje pa naprej razvijali infrastrukturo na področju gospodarstva, rekreacije, športa, turizma, kulture itd. Čaka nas ogromno dela, a imamo voljo, zato verjamem, da bomo tudi v prihodnjem obdobju nadaljevali v podobnem tempu kot v prejšnjih letih.

Voščilo občankam in občanom ob novem letu.

Zaključuje se naporno leto, v katerem nam je narava pokazala zobe in marsikdo je utrpel veliko škode. A julijski vetrolom in avgustovske poplave so pokazali tudi, da v občini Kamnik znamo stopiti skupaj. Ker smo povezana skupnost, smo lažje prestali težke čase. Hvaležen sem vsem tistim, ki dajejo svoje ure, znanje, prosti čas in energijo, da se čim prej vrnemo v normalnost. Kamničankam in Kamničanom kljub težkemu letu želim vse dobro, predvsem pa zdravja. Decembra jih vabim v središče mesta, kjer se bo veliko dogajalo, da pridemo skupaj in se po težkem obdobju vsaj malo podružimo in si voščimo novih moči za nove zmage.