Kmetija Pri Cajhnu v Dobu ni le prostor pridelave hrane – je prostor predanosti, znanja in spoštovanja do narave. Andreja Videmšek jo vodi s srcem in vizijo, ki presega klasično kmetovanje. Biodinamika zanjo ni zgolj metoda, temveč način življenja, ki vrača ravnovesje zemlji in ljudem.
Kakšna je zgodba kmetije pri Cajhnu?
Na naši družinski kmetiji je kmetovalo že mnogo generacij. V spomin na prednike smo tudi ohranili staro hišno ime pri Cajhnu, za katerega lahko zgolj ugibamo, od kod izhaja. Kmetija je velika toliko kot povprečna slovenska kmetija, to je 7 hektarjev. Imamo 4 ha travnikov, na katerih pridelujemo krmo za naše živali, in 3 ha njiv za pridelavo zelenjave in žita.
Kdaj ste vi, Andreja, začeli kmetovati? Kaj vam je pri tem delu najbolj všeč?
Skrb in ljubezen do narave mi je bila položena v zibko. Že kot majhna sem bila najraje med živalmi in rastlinami ter skupaj z ostalimi družinskimi člani pomagala pri delu na kmetiji. Pred skoraj desetimi leti sem odprla dopolnilno dejavnost na kmetiji in se še bolj aktivno ukvarjam s kmetovanjem. Čeprav je delo pogosto naporno in izzivov še posebej v zadnjih letih ne manjka, mi je všeč, ker veliko časa preživljam zunaj, sama organiziram delo, spreminjam nabor pridelkov, razvijam izdelke, preizkušam nove pristope in inovativna orodja. Še posebej pa me veseli, ko lahko svoje znanje in izkušnje delim naprej v obliki predavanj in predstavitev kmetije. Menim, da je treba znanje in izkušnje deliti, da bomo čim boljše pripravljeni na vse izzive, ki jih bo prinesla prihodnost. Zato sem tudi sprejela mesto predsednice biodinamičnega društva Ajda Domžale, kjer organiziramo predavanja in praktične delavnice. Vsako leto tudi vodim Začetni tečaj biodinamike. Poleg tega sem članica upravnega odbora Zveze biodinamikov Slovenije in sodelujem v mednarodnih biodinamičnih projektih.
Leta 1998 je kmetija postala biodinamična. S čim ste se pred tem ukvarjali na kmetiji? Zakaj ste se odločili za biodinamično kmetijstvo?
Na kmetiji smo z biodinamično metodo začeli leta 1998, ko se je mama Cvetka na predavanju Mete Vrhunc (ki je začetnica biodinamike v Sloveniji) navdušila nad biodinamiko. Takoj smo na kmetiji začeli vpeljevati biodinamična načela in se prijavili v Demeter kontrolo v Nemčiji, saj v Sloveniji takrat še ni bilo vzpostavljenega sistema certificiranja, ki se je ravno začenjalo. Lahko rečemo, da smo se od pridelave hrane za živali preusmerili na pridelavo hrane za ljudi. Nikoli pa nismo bili intenzivna kmetija, kmetovanje je bilo le dodatna dejavnost kot nadaljevanje dela prednikov. Zelo pomembno vlogo je imel tudi naš mentor Jože Grabljevec, dolgoletni predsednik Društva Ajda Domžale. Skupaj smo se učili in razvijali kot biodinamična kmetija in kot biodinamično društvo. Biodinamika ni le način pridelave hrane, za nas je to način življenja. Najpomembnejša je skrb za zdravje in rodovitnost zemlje, ki jo regeneriramo z biodinamičnimi preparati in kompostom, saj so prav zdrava tla osnova za zdrave rastline, živali in tudi zdravje ljudi, ki hrano uživajo. Največ veselja nam prinaša, ko je vreme naklonjeno, pridelki dobro uspevajo in se zadovoljne stranke rade vračajo.
Pridelujete pšenico in ajdo ter različne vrste sezonske zelenjave. Poleg tega imate govedi pasme simental. Ali pridelke tudi prodajate?
Tržimo moko, zdrob, ajdov čaj (ki je odličen za čiščenje in krepitev ožilja) ter več kot 30 vrst sveže sezonske zelenjave. Poleg tega imamo manjšo čredo krav simentalk, saj je s tem zaključen krogotok na kmetiji in smo na tak način preskrbljeni tudi s kompostom, ki ga potrebujemo v pridelavi. Včasih smo hodili na tržnico, sedaj pa večino pridelkov prodamo na kmetiji. Kot dobra praksa se je izkazalo, da stranke preprosto prevzamejo svoje predhodno naročene izdelke, ki jih običajno naberemo sveže isti dan. Stranke so zadovoljne, ker uživajo svežo hrano, mi pa naberemo le toliko zelenjave, kot jo potrebujemo. Zainteresirani se lahko na naši spletni strani www.pricajhnu.si naročijo na obveščanje o aktualni ponudbi. V zimskem času pa se z veseljem odzovemo tudi na povabila za predstavitev kmetije v društvih in ostalih zainteresiranih skupinah.
Vaši izdelki imajo znak Demeter, ki označuje hrano najvišje kakovosti, pridelano po načelih biodinamike in po strogih smernicah. V čem so vaši pridelki boljši od pridelkov, ki se lahko kupijo v supermarketu?
Najbolj očitna razlika je, da so pridelki polnega okusa in tudi bolj hranljivi, zato lahko zaužijemo manj. Pridelki so bolj zdravi, saj pri pridelavi ne uporabljamo mineralnih gnojil in škropiv, samo domač kompost ter biodinamične preparate in zeliščne pripravke za krepitev rastlin in ohranjanje plodnosti tal. Poleg tega so pridelki vedno sveži, nabrani v polni zrelosti, bogati z vitamini in antioksidanti, ter prepotujejo manj kilometrov, kar prispeva k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Povpraševanje po tovrstno pridelani hrani, se z dvigom ozaveščenosti ljudi povečuje. Premalo pa se poudarja, da samo lokalno in slovensko ni dovolj. Ključnega pomena je način, kako je hrana pridelana, da je res ekološka in biodinamična, tako z vidika kakovosti hrane kot tudi varovanja okolja in ohranjanja rodovitnosti tal.
Katere so manj prijetne plati kmetovanja?
Biti kmet je poslanstvo in ne služba. Je lep poklic, ki pa zahteva mnogo odrekanj, saj so mu tako ekonomske kot tudi družbene razmere trenutno precej nenaklonjene. Največji izziv so v zadnjih letih predvsem vremenske razmere, od izjemne suše do izredno močnih nalivov. Tako je treba v zelo kratkem ugodnem času opraviti veliko dela in smo kmetje pogosto delovno zelo preobremenjeni. Vendar se skušamo na nove razmere čim bolj prilagoditi z inovativnimi pristopi ter izmenjavo izkušenj z drugimi ekološkimi in biodinamičnimi kmeti. Ključno vlogo ima tudi uporaba biodinamičnih preparatov, ki rastline krepijo, da se lažje soočajo z neugodnimi vremenskimi razmerami in se boljše skladiščijo. Čeprav vsako leto znova prinaša nove preizkušnje, vztrajamo in smo zelo hvaležni strankam, ki nas podpirajo pri našem poslanstvu, mi pa jih oskrbujemo s čim bolj vitalno, biodinamično hrano.
Letos bodo v občini Domžale znova namenili sredstva za kmetijstvo. Ali ste zadovoljni s podporo občine?
Z veseljem pozdravljamo, da se je končno tudi naša občina prebudila in pripravila pobudo za podporo kmetijstvu. V prejšnjih letih se je to zgolj prelagalo na Ministrstvo za kmetijstvo, vendar pa mnoge kmetije zaradi svoje majhnosti nismo ustrezale pogojem na razpisih. Količina trenutno namenjenih sredstev je precej majhna glede na to, koliko so se zvišale cene kmetijske opreme, ampak verjamem, da bodo v prihodnjih letih ta obseg postopno povečevali. Menim, da moramo pohiteti, saj kmetje v naši okolici (in drugod) množično opuščajo kmetijstvo. Trenutne razmere mlade žal odvračajo od kmetijske dejavnosti, saj ne moremo konkurirati nizkim cenam uvoženih izdelkov, ki so pogosto tudi slabe kakovosti. Tako smo ujeti v začaran krog nizke samooskrbe in visoke odvisnosti od tujega uvoza, slovenska zemlja pa se zarašča in pretirano pozidava.
Kako se biodinamični kmetje spopadate s škodljivci?
Škodljivci so vedno znak porušenega naravnega ravnovesja, zato se moramo vprašati, kaj smo storili narobe in kaj nam sporočajo, da so se pojavili. Tako se lahko največ naučimo prav z opazovanjem narave in njenih zakonitosti. V biodinamiki skušamo rastline ohranjati v dobri kondiciji, da se lažje spopadajo z izzivi, škodljivcem onemogočiti dostop in jih odganjati tudi s homeopatskimi preparati, ki jih sami izdelujemo.
V društvu Ajda organizirate izobraževanja o biodinamičnem kmetijstvu. Pomemben del je vzgoja semen.
V društvu organiziramo predavanja, praktične delavnice ter Začetni tečaj biodinamike, ki je zelo dobro obiskan. Na tečaju začetnike opremimo z znanjem in praktičnimi rešitvami, saj si mnogokrat lahko delo olajšamo že, če boljše razumemo zakonitosti narave. Veliko skrb nam v zadnjih letih povzročajo prav semena, saj zaradi interesov kapitala in politične moči vsako leto na svetovni ravni izgubljamo ogromno rastlinskih vrst, s katerimi se je človeštvo stoletja uspešno prehranjevalo. Znanje o pridelavi semen se je včasih prenašalo iz roda v rod, semena so bila pomemben del družinske dediščine. Pridelava semen ni enostavno delo, zato se tudi v društvu skušamo čim bolj posvetiti temu področju. K sreči je v tujini že nekaj uspešnih iniciativ, ki pridelujejo kakovostna ekološka in biodinamična semena. Upamo, da nam politika ne bo omejevala pravice do lastnih semen in sledenja našemu poslanstvu, ki je širjenje ozaveščenosti ljudi o pomenu zdrave in energijsko polne hrane, ki nam jo prinaša biološko dinamična metoda pridelave ter spodbujanje večje prehranske samooskrbe.
