Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji ugasli vulkan? Če sem iskrena, sama nisem. Smrekovec je 15 kilometrov dolgo edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Na travnatem vrhu stoji piramida in razgledna ploščad. Smrekovec je svet številnih redkih cvetic in največje sklenjeno območje divjega petelina v južni Evropi. Območje spada pod evropsko omrežje ekološko zaščitenih predelov Natura 2000. Na vrhu je polno borovničevja, ki je me tako premamilo, da sem sprava načrtovano pot do Komna skrajšala in nabrala veliko borovnic.
Med Smrekovcem in Ludranskim vrhom je planjava, ki jo imenujemo Pudgarsko. Tam je majhen ribnik, v katerem je zelenkasta, smrdljiva voda. Povodni mož, je bil do pasu človek, od pasu pa riba. Ta Povodni mož je prišel nekoč tudi h kmetu Pudgarju. Pudgarca je bila pridna, a skopa gospodinja. Sužinčad je pri malici vedno videla sonce skozi kos kruha. Povodni mož je pricapljal naravnost v kuhinjo in prosil gospodinjo za hleb kruha. Pudgarci je kar sape zmanjkalo. Imela je sicer še en hleb, a da bi ga dala možu, se je zdela škoda. Hitro se je izgovorila, odprla peč in rekla: »Niti koščka nimam pri hiši, novega pa šele pečem.« Povodni mož je pograbil vseh dvanajst hlebov v peči in jih naenkrat požrl. Pri tem pa je govoril: »Saj vem, da nimate nič, zato vam tudi ničesar ne vzamem. Nič se me ne bojte, ne bom vas več nadlegoval. Sedemkrat sem že videl ves Smrekovec gol, še sedemkrat ga bom gledal golega, potem pa se me ni treba bati!« Nato je odšel in mrmral grede: »Takšna skopost, takšna skopost, samo dvanajst zrnc peče v peči!« Vir: povzeto po Narodne pripovedke iz Mežiške doline, Povodni mož, Vinko Möderndorfer (1894).
Peljemo se iz Kamnika čez prelaz Črnivec do Ljubnega ob Savinji, kjer nas usmerjevalne table usmerijo proti Domu na Smrekovcu. Cesta nas pelje skozi vas do naselja Ljubenske Rastke, kjer se usmerimo desno. Pripeljemo se do parkirišča na Atelskem sedlu, kjer parkiramo. Pot poteka po gozdu, precej po ravnem pridemo do doma v približno 30 minutah. Tam se pot strmeje vzpne, nato se razcepi, in sicer do Komna se po kolovozu usmeri levo, na vrh Smrekovca pa nekoliko desno. Pot me je najprej vodila po gozdu, nato po travnikih polnih borovničevja. Ker so me borovnice tako premamile, saj so bile izjemno polne in debele, sem se po kakšnih dveh urah hoje odločila, da se vrnem na vrh Smrekovca in jih naberem. Sicer bi do vrha Komna potrebovala še približno pol ure. Vrnemo se po isti pot, najprej do Doma na Smrekovcu, kjer se lahko okrepčamo in nato do parkirišča.
Izhodišče: Atelsko sedlo (1317 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 2–2,5 uri
Najprimernejši čas: vse leto
Časa vožnje: 70 minut v eno smer


Bogomira Skvarča Jesenšek