Pisan zimski dan, v Ljubljanski kotlini megla, v Vipavski dolini sonce. Obujem pohodne čevlje in si oprtam nahrbtnik, vzamem še ključe od avta in že se peljem proti Novi Gorici. Škabrijel, hrib nad Novo Gorico, nadvse zanimiv tudi z zgodovinskega vidika, namreč v prvi svetovni vojni je bilo tu eno izmed osrednjih bojišč, se že veselim. Na vrhu je visok razgledni stolp, od koder se odpre čudovit pogled na obe Gorici, Sabotin, Sveto goro, Trnovski gozd, reko Sočo, Alpe, vse do Jadranskega morja. Hrib je dobil ime po cerkvici, ki je stala na njem pred prvo svetovno vojno, oz. po nadangelu Gabrijelu.
Narava nas lahko res navdušuje, zato tokrat legenda o hrastu. Hudobe so vprašale Boga, kdaj jih bo vzel v nebesa. Stvarnik se jim je zmikal in jim ni odgovoril. Ni minil dan in že so bili Vragi zopet pri njem z vprašanjem: »Kdaj nas vzameš zopet v nebesa?« Tudi tokrat jih je odpravil z nedoločnim odgovorom. Ko so ga s tem tretjič nadlegovali, je rekel: »Ko bo vse listje z dreves odpadlo, pa pridite zopet vprašat!« Vragi so dan za dnem ogledovali drevje, kdaj bo izgubilo listje. Jeseni je listje počasi izgubljalo zeleno barvo in Vragi so že poskakovali od veselega pričakovanja: sedaj pa bo, vsak čas bo naše pričakovanje izpolnjeno. Ko je listje porumenelo in prešlo v lepo rdečo barvo, je res pričelo odpadati. Le s hrasta ni hotelo odpasti. Peklenščki so bili tako neučakani, da so zlezli na hrast in hoteli tiste liste spraskati z drevesa. Zaradi tega je še sedaj hrastovo listje jeseni tako razcefrano. Vendar pa se jim nakana ni posrečila, ker so imeli nerodne kremplje. Nekaj listja je še vedno ostalo na hrastu in Hudobe niso prišle v nebesa. (Vir: Pravljične poti Slovenije, Irena Cerar Drašler)
Hitro cesto Ajdovščina–Nova Gorica zapustimo pri izvozu Selo in nadaljujemo v smeri Nove Gorice. V naselju Ajševica se usmerimo rahlo desno, nato pa v naselju Kromberk zasledimo usmerjevalno tablo za gostišče Kekec, ki nas pri semaforju usmeri desno. Peljemo se vse do parkirišča pri gostišču, kjer parkiramo. Od tu nadaljujemo peš. Pot je najprej asfaltirana, nato preide v makadam in kasneje v gozdno pot. Je dobro označena, ves čas se rahlo vzpenja, le proti vrhu se nekoliko strmeje vzpne. Na vrhu je razgledni stolp, visok 12 metrov, na katerega se povzpnemo po čudoviti razgled. Vrnemo se po isti poti. Pred odhodom domov se lahko okrepčamo še v gostišču Kekec ali pa obiščemo katero izmed osmic.
Izhodišče: Gostišče Kekec (324 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 1–2 uri
Najprimernejši čas: vsi letni časi
Časa vožnje: 90 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
