Orlovo gnezdo, najbrž ste tako kot jaz, pomislili na Hitlerjevo razkošno poletno rezidenco v Nemčiji s prečudovitim razgledom na Bavarske Alpe. Zakaj bi hodili tako daleč, tudi v Sloveniji ga imamo in je prav poseben, saj je razgledna točka nad slikovitimi in barvitimi spodmoli Velega Badina, kjer se nam odpre prelep razgled po delu Istre. Spodmoli, pravimo jim tudi “istrska ušesa”, saj naj bi poslušala, kaj se v dolini pogovarjajo ljudje. Spodmoli nad Orlovim gnezdom v višino merijo do 17 metrov, dostop do njih pa je v času gnezdenja ptic prepovedan. V skalnem pobočju v neposredni bližini spodmolov lahko vidimo tudi zanimiv naravni most. Odkrijmo delček naše Istre!

Bog sonca je zgodba o ovčarjih, ki so nekoč živeli v Moravški vali in so se zelo dolgo oklepali stare vere. Izročilo pripoveduje, da so častili boga sonca, ki so mu pod navpično steno v Krogu postavili svetišče. Ta stena je bila blizu vasi Dvori oziroma pri Movražu. Praznovanje boga sonca se je začelo, ko je iz neke razpoke v steni začela curljati voda. Po ukazu škofov so potem vojaki razdejali svetišče in razgnali vse boškine, kot so takrat rekli krivovercem. V tistih časih naj bi iz vodne jame pod Krogom prihajale tudi divje babe pasjalke. Vodil jih je kaludrnik. Pojavljale so se le ponoči, ko bog sonca ni imel nobene moči. Ljudem so naredile veliko škode, saj so uničevale posevke in pile živini kri in mleko. Pasjalke je nekoč z zvijačo pokončal mlinar, ki jih je zvabil pod mlinska kolesa. Takrat je kaludrnik v strahu zbežal v Čičarijo, od koder se ni več vrnil. Stena v Krogu, ki jo opisuje zgodba, je pravzaprav del Krškega roba, njegova vzporedna stopnja. Razteza se na področju Velega Badina pri Sočergi, ki je nekoliko skrit ljudem in obiskovalcem, zato pa toliko bolj zanimiv in skrivnosten. Kraški rob je podnebna meja, kjer se začne milejše, sredozemsko podnebje. Zato ni čudno, da so neznani predniki ravno v teh krajih našli naravno svetišče bogu sonca. /Vir:Zgodba povzeta po knjigi Pravljične poti Slovenije, Irena Cerar Drašler, Bog Sonca/

Po primorski avtocesti se peljemo vse do izvoza Črni Kal, kjer zapustimo avtocesto. Nadaljujemo v smeri Buzeta (Hrvaška), mimo vasi Kubed do Sočerge, kjer na ovinku pri gostilni zavijemo levo in pri cerkvici sv. Kvirka, ki sodi med starejše istrske cerkvice, parkiramo. Sledimo oznakam za Bunker, Spodmoli, Dvori. Hodimo po travnatem pobočju proti RTV pretvorniku, nato se pričnemo spuščati (ves čas nas spremljajo možici različnih oblik). Pot je označena in speljana ves čas stran od prepadov. Kmalu se približamo gozdu, kjer se ne usmerimo levo za vas Dvori, temveč nadelujemo naravnost (oznake so zelene na skalah) po grebenu in kar kmalu nas pot pripelje do razgledališča Orlovo gnezdo. Postojimo in spočijemo oči ob pogledu na Veli Badin, kjer bi se lahko s pomočjo jeklenice spustili do bližnje grape (sicer to mesto ni najbolje označeno), zato predlagam, da sledite zelenim oznakam in se še naprej spuščate, dokler nas pot ne obrne desno proti naravnemu mostu in naprej k spodmolom. Pot je od gozda naprej neoznačena, vendar je dobro uhojena in, kot rečeno, nas zelena barva na skalah opominja, da smo na pravi poti. Vrnemo se po isti poti ali pa se malo naprej od spodmolov s pomočjo lestve oziroma jeklenice, povzpnemo do Orlovega gnezda in nazaj proti sv. Kvirku.

Ob vrnitvi domov predlagam, da se ustavite v bližnji gostili v Sočergi in si privoščite njihove domače jedi.

Izhodišče: cerkvica sv. Kvirk (408 m)

Zahtevnost: lahka, razen od Orlovega gnezda do spodmolov nekoliko bolj zahtevna (če se spustimo preko jeklenice)

Čas hoje: 1,5–2 uri

Najprimernejši čas: v vseh letnih časih

Časa vožnje: 120 minut v eno smer  

Bogomira Skvarča Jesenšek

Orlovo gnezdo, najbrž ste tako kot jaz, pomislili na Hitlerjevo razkošno poletno rezidenco v Nemčiji s prečudovitim razgledom na Bavarske Alpe. Zakaj bi hodili tako daleč, tudi v Sloveniji ga imamo in je prav poseben, saj je razgledna točka nad slikovitimi in barvitimi spodmoli Velega Badina, kjer se nam odpre prelep razgled po delu Istre. Spodmoli, pravimo jim tudi “istrska ušesa”, saj naj bi poslušala, kaj se v dolini pogovarjajo ljudje. Spodmoli nad Orlovim gnezdom v višino merijo do 17 metrov, dostop do njih pa je v času gnezdenja ptic prepovedan. V skalnem pobočju v neposredni bližini spodmolov lahko vidimo tudi zanimiv naravni most. Odkrijmo delček naše Istre!

Bog sonca je zgodba o ovčarjih, ki so nekoč živeli v Moravški vali in so se zelo dolgo oklepali stare vere. Izročilo pripoveduje, da so častili boga sonca, ki so mu pod navpično steno v Krogu postavili svetišče. Ta stena je bila blizu vasi Dvori oziroma pri Movražu. Praznovanje boga sonca se je začelo, ko je iz neke razpoke v steni začela curljati voda. Po ukazu škofov so potem vojaki razdejali svetišče in razgnali vse boškine, kot so takrat rekli krivovercem. V tistih časih naj bi iz vodne jame pod Krogom prihajale tudi divje babe pasjalke. Vodil jih je kaludrnik. Pojavljale so se le ponoči, ko bog sonca ni imel nobene moči. Ljudem so naredile veliko škode, saj so uničevale posevke in pile živini kri in mleko. Pasjalke je nekoč z zvijačo pokončal mlinar, ki jih je zvabil pod mlinska kolesa. Takrat je kaludrnik v strahu zbežal v Čičarijo, od koder se ni več vrnil. Stena v Krogu, ki jo opisuje zgodba, je pravzaprav del Krškega roba, njegova vzporedna stopnja. Razteza se na področju Velega Badina pri Sočergi, ki je nekoliko skrit ljudem in obiskovalcem, zato pa toliko bolj zanimiv in skrivnosten. Kraški rob je podnebna meja, kjer se začne milejše, sredozemsko podnebje. Zato ni čudno, da so neznani predniki ravno v teh krajih našli naravno svetišče bogu sonca. /Vir:Zgodba povzeta po knjigi Pravljične poti Slovenije, Irena Cerar Drašler, Bog Sonca/

Po primorski avtocesti se peljemo vse do izvoza Črni Kal, kjer zapustimo avtocesto. Nadaljujemo v smeri Buzeta (Hrvaška), mimo vasi Kubed do Sočerge, kjer na ovinku pri gostilni zavijemo levo in pri cerkvici sv. Kvirka, ki sodi med starejše istrske cerkvice, parkiramo. Sledimo oznakam za Bunker, Spodmoli, Dvori. Hodimo po travnatem pobočju proti RTV pretvorniku, nato se pričnemo spuščati (ves čas nas spremljajo možici različnih oblik). Pot je označena in speljana ves čas stran od prepadov. Kmalu se približamo gozdu, kjer se ne usmerimo levo za vas Dvori, temveč nadelujemo naravnost (oznake so zelene na skalah) po grebenu in kar kmalu nas pot pripelje do razgledališča Orlovo gnezdo. Postojimo in spočijemo oči ob pogledu na Veli Badin, kjer bi se lahko s pomočjo jeklenice spustili do bližnje grape (sicer to mesto ni najbolje označeno), zato predlagam, da sledite zelenim oznakam in se še naprej spuščate, dokler nas pot ne obrne desno proti naravnemu mostu in naprej k spodmolom. Pot je od gozda naprej neoznačena, vendar je dobro uhojena in, kot rečeno, nas zelena barva na skalah opominja, da smo na pravi poti. Vrnemo se po isti poti ali pa se malo naprej od spodmolov s pomočjo lestve oziroma jeklenice, povzpnemo do Orlovega gnezda in nazaj proti sv. Kvirku.

Ob vrnitvi domov predlagam, da se ustavite v bližnji gostili v Sočergi in si privoščite njihove domače jedi.

Izhodišče: cerkvica sv. Kvirk (408 m)

Zahtevnost: lahka, razen od Orlovega gnezda do spodmolov nekoliko bolj zahtevna (če se spustimo preko jeklenice)

Čas hoje: 1,5–2 uri

Najprimernejši čas: v vseh letnih časih

Časa vožnje: 120 minut v eno smer  

Bogomira Skvarča Jesenšek