Vroče, vroče je to poletje. Proti morju in rekam so vijejo kolone vozil, vsi hitijo na dopust. Tudi sama razmišljam, le kje naj se ohladim? Zgodaj zjutraj, ko je še prijetno hladno, pogledam skozi okno in vidimo Kamniško-Savinjske Alpe. Prečudovit pogled ob vzhajajočem soncu. Molička planina, neverjetno, da je še nisem obiskala, še več, do nedavnega nisem niti slišala zanjo.
Kapelica svetega Cirila in Metoda stoji na vzpetini na Molički planini. Zgrajena je bila leta 1898 in je bila v času izgradnje najvišje ležeča kapelica na območju današnje Slovenije. Od tu pa razgled na Robanov kot in bližnje gore. Nisem se obotavljala, z možem popijem jutranjo kavico, brez katere ne grem nikamor, oprtam nahrbtnik in na pot. Prekrasna pot med macesni, gorskimi cvetlicami, pravi gorski botanični vrt, prečudoviti razgledi, z eno besedo – fantazija.
Luče, smer proti mojemu izhodišču, zato je na tem mestu vprašanje, od kje to nenavadno ime naselja? Legenda govori naslednje: Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste frate. Po teh fratah pa so žalik žene z Raduhe planine pasle svoje ovce. Neke noči so se ovce izgubile in se razbežale po vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči in noč za nočjo svetile po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko pa so se tamkaj naselili ljudje in si na fratah zgradili bajte in koče, so žalik žene izginile v planino ter se skrile v zijavko. Le ovce so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številčnejših ni bilo v vsej dolini ob Savinji. V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, ker jih niso mogle najti niti z lučmi, so naseljenci novemu kraju nadeli ime – Luče. (Vir: https://slo.bergsteigerdoerfer.org/3800-3-Luce-Zgodovina.html)
Do planine Ravne, ki je naše izhodišče, se pripeljemo mimo Stahovice in prelaza Črnivec, nato pa nadaljujemo čez prelaz proti Lučam in Podveži (cesta Podlom-Kranjski rak je med tednom zaprta). Malo pred Barom pri Gamsu zavijemo proti planini Ravne. Od tu dalje sledimo oznakam za planino Ravne, cesta je dolga približno 10 km, najprej asfaltirana, kasneje pa preide v makadam. Parkiramo na planini na primernem mestu ob cesti. Od tu nadaljujemo peš, po desni strani pastirske koče, kjer nas markacije usmerijo proti Molički planini. Pot, ki se spušča in dviguje, je ves čas dobro markirana. Ponuja nam lepe razglede proti Križevniku in Raduhi. Na planini je Kocbekovo zavetišče pod Ojstrico, kjer se lahko okrepčamo in spočijemo, povzpnemo se le še nekaj metrov nad zavetiščem do kapelice in se vrnemo po isti poti.
Izhodišče: planina Ravne (1580 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 5–6 ur
Najprimernejši čas: v kopnih letnih časih
Čas vožnje: 60 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
