Zima, zima bela, vrh gora sedela … Letošnja zima je bolj zelena kot bela, se strinjate? Da pa bi vsaj malo zadišalo po zimi, se odpravim v Mojstrano po Poti Triglavske Bistrice mimo jezera Kreda, ki je nastalo ob kopanju krede za izdelovanje cementa, do slapa Peričnik, ki je svetovna znamenitost posebne vrste, namreč le pod malokaterim slapom se lahko tudi sprehodimo. V decembru me je v dolini Vrat pričakal led, snega je bilo le za vzorec. Res je, da nisem osvojila nobenega vrha, vendar me je navdušila slikovita pot, ki poteka po poteh in stezah vzdolž Triglavske Bistrice v dolini Vrat in je dolga 10 kilometrov. Obljubila sem si, da jo obiščem tudi poleti, ko je dolina hladna in osvežujoča.
Mojstrana leži ob vznožju široke, s temnimi smrekami porastle gore, ki se imenuje Možaklja. Na sončnih pobočjih Možaklje ležijo zelene senožeti, v iglastih gozdovih pa so se nekoč skrivala vsakojaka pravljična bitja, ki so se nedavno preselila v divje, nedostopne zaseke Triglavskega pogorja. V osrčju Možaklje je zlate rude na pretek. Če bi kmetje vedeli, koliko zlati jim leži tako rekoč pred nosom, bi pri priči opustili delo na polju ter noč in dan kopali rove v Možakljo. Z zlato rudo, ki bi jo nakopali milijon zvrhanih kadi, bi postali neznansko bogati. Med in mleko bi se potlej kar cedila po naši revni deželi. Na žalost še danes nihče ne vé za kraj, kjer naj bi pričeli kopati zlato. Nekoč pa – tako prerokujejo stari ljudje – se bo ohrabril neki kmet, Bog ga blagoslovi, in začel kopati kar na slepo srečo. Kopal bo trideset dni in trideset noči, ob zori enaintridesetega dne pa bo zadel, oh, zlato rudo. Nepopisna radost bo zavladala po vsem kraju. Mojstrančani in Dovžani bodo vriskali, prepevali in rajali kot ob ženitovanju ter se od veselja postavljali na glavo. Po vesoljnem svetu bosta Mojstrana in Dovje v tistih dneh zasloveli s svojim bogastvom. O Možaklja, ti upanje naše, ti naša sreča, ti cilj vseh naših sanj in želja, glej – naše mošnje so prazne, naši žepi preluknjani in stokrat obrnjeni! Daj, odpri se kaj kmalu, usmili se nas, vrzi nam svoje bogastvo v naročje! Vir:https://sl.wikisource.org/wiki/Narodne_pravljice_in_pripovedke_izpod_Triglava#Zlata_ruda_v_Mo%C5%BEaklji
Gorenjsko cesto zapustimo pri izvozu za Jesenice (Hrušica) in nadaljujemo v smeri Kranjske Gore. Cesto zapustimo tik pred vasjo Dovje, kjer nas table levo usmerijo za Mojstrano, dolino Vrat in Krmo. Še nekaj kilometrov in smo v Mojstrani, parkiramo pri Slovenskem planinskem muzeju. Od tu se odpravimo peš in sledimo oznakam za jezero Kreda, slap Peričnik oziroma Pot Triglavske Bistrice, ki je zelo dobro označena. Vrnemo se po isti poti, če pa vam ostane še kaj časa, si je vredno ogledati tudi muzej.
Izhodišče: Mojstrana (Slovenski planinski muzej) (661m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 3–4 ure
Najprimernejši čas: jesen, pomlad, poletje, pozimi (z ustrezno opremo)
Časa vožnje: 80 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek

