Angelska gora, hm … razlago, zakaj tako ime, si boste z malo domišljije poiskali sami, ko jo obiščete. Na poti po Angelski gori si lahko ogledate naravne znamenitosti, kot so škraplje pod Sinjim vrhom (naravni spomenik državnega pomena), Črne stene, Otliško okno, imenovano tudi Luknja, in tiste, ki jih je ustvaril človek, kot je Kitajska, Sibirija, cerkev angelov varuhov, ter seveda enega najbolj nenavadnih pogledov z roba planote v Vipavsko dolino, ki ga ponuja naravno okno. Pot je krožna, označena s posebnimi oznakami, obsega sedemnajst postaj na območju Otlice in Kovka. Sama sem prehodila precejšen del te poti, predvsem pa je bil moj cilj Sinji vrh, od koder se ob lepem vremenu vidi vse do Benetk, in se nahaja med Colom, Ajdovščino in Predmejo.

Otliško okno na Angelski gori nad Otlico naj bi v jezi naredil hudič s svojim rogom. Okno je dalo ime vasi Otlica. Zaradi njega naj bi bila namreč gora votla oziroma narečno “otla”, vas pa je potem ime vrnila oknu. Zgodba pripoveduje, kako so Votličani prišli do svojega okna in zakaj Dolčani ne vidijo morja. Namreč bilo je še v tistih časih, ko sta Kristus in sv. Peter hodila po svetu. Tako gresta en dan dol po deželi in se ustavita tam prek Čavna. Nekje se usedeta v hlad k eni vodi, da si malo oddahneta in se pomenavata. »Ta gora,« pravi Kristus in pokaže z roko na Čaven, »sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom.« Hudič pa je zmerom naskrivoma hodil odzad in lovil na uho, kaj se menita, in je slišal tudi to … in on, da bo Čaven prestavil in vzel tiste zlate stebre! In res. Si naredi dve oprtnici, eno iz drata, drugo iz cvirna, si Čaven oprta, in kakor nalagoma vstane, da se mu ta dratena oprtnica utrže, hudič pa se spotakne in s tako silo trcne kje v votliško reber, da v skalo z rogom zavrta luknjo. Še danes se tam na strešnicah pozna v kamnu hudičeva stopinja, s tako močjo se je z nogo uprl v tla, ko je tel vzdigniti breme. In tako je Čaven ostal tam, kjer je še danes. Pod večer nam dela senco in zaradi njega Doličani ne vidijo morja. (Franc Černigoj: Javorov Hudič in pripovedovalci)

Peljemo se po avtocesti proti Kopru, vse do izvoza Logatec, kjer se usmerimo proti Idriji. Na Kalcah pri Logatcu se usmerimo levo proti Colu, v Colu pa nadaljujemo proti Predmeji vse do kraja Otlica, parkiramo za cerkvijo ali pri pokopališču. Nato sledimo oznakam za Otliško okno, kamor prispemo v približno 20 minutah. Pot nadaljujemo proti Sinjemu vrhu. Večino poti poteka po robu planote in nam ponuja prečudovite razglede na Vipavsko dolino. Pridemo na križišče, kjer se pot obrne proti Sinjemu vrhu (lahko pa jo nadaljujete proti Črnim stenam) in v zadnjem delu poteka tudi po asfaltu (približno 1 km) vse do domačije pod Sinjim vrhom, nato še približno 5 minut vzpona in smo na vrhu. Nadaljujemo lahko naprej po poti po Angelski gori proti škrapljam ali pa se vrnemo do doma in se okrepčamo z njihovimi dobrotami ter se vrnemo po isti poti.  

Izhodišče: vas Otlica (815 m)

Zahtevnost: lahka

Čas hoje: 3–4 ure

Najprimernejši čas: v vseh letnih časih Čas vožnje: 1 uro in 20 minut v eno smer        

 Bogomira Skvarča Jesenšek

Angelska gora, hm … razlago, zakaj tako ime, si boste z malo domišljije poiskali sami, ko jo obiščete. Na poti po Angelski gori si lahko ogledate naravne znamenitosti, kot so škraplje pod Sinjim vrhom (naravni spomenik državnega pomena), Črne stene, Otliško okno, imenovano tudi Luknja, in tiste, ki jih je ustvaril človek, kot je Kitajska, Sibirija, cerkev angelov varuhov, ter seveda enega najbolj nenavadnih pogledov z roba planote v Vipavsko dolino, ki ga ponuja naravno okno. Pot je krožna, označena s posebnimi oznakami, obsega sedemnajst postaj na območju Otlice in Kovka. Sama sem prehodila precejšen del te poti, predvsem pa je bil moj cilj Sinji vrh, od koder se ob lepem vremenu vidi vse do Benetk, in se nahaja med Colom, Ajdovščino in Predmejo.

Otliško okno na Angelski gori nad Otlico naj bi v jezi naredil hudič s svojim rogom. Okno je dalo ime vasi Otlica. Zaradi njega naj bi bila namreč gora votla oziroma narečno “otla”, vas pa je potem ime vrnila oknu. Zgodba pripoveduje, kako so Votličani prišli do svojega okna in zakaj Dolčani ne vidijo morja. Namreč bilo je še v tistih časih, ko sta Kristus in sv. Peter hodila po svetu. Tako gresta en dan dol po deželi in se ustavita tam prek Čavna. Nekje se usedeta v hlad k eni vodi, da si malo oddahneta in se pomenavata. »Ta gora,« pravi Kristus in pokaže z roko na Čaven, »sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom.« Hudič pa je zmerom naskrivoma hodil odzad in lovil na uho, kaj se menita, in je slišal tudi to … in on, da bo Čaven prestavil in vzel tiste zlate stebre! In res. Si naredi dve oprtnici, eno iz drata, drugo iz cvirna, si Čaven oprta, in kakor nalagoma vstane, da se mu ta dratena oprtnica utrže, hudič pa se spotakne in s tako silo trcne kje v votliško reber, da v skalo z rogom zavrta luknjo. Še danes se tam na strešnicah pozna v kamnu hudičeva stopinja, s tako močjo se je z nogo uprl v tla, ko je tel vzdigniti breme. In tako je Čaven ostal tam, kjer je še danes. Pod večer nam dela senco in zaradi njega Doličani ne vidijo morja. (Franc Černigoj: Javorov Hudič in pripovedovalci)

Peljemo se po avtocesti proti Kopru, vse do izvoza Logatec, kjer se usmerimo proti Idriji. Na Kalcah pri Logatcu se usmerimo levo proti Colu, v Colu pa nadaljujemo proti Predmeji vse do kraja Otlica, parkiramo za cerkvijo ali pri pokopališču. Nato sledimo oznakam za Otliško okno, kamor prispemo v približno 20 minutah. Pot nadaljujemo proti Sinjemu vrhu. Večino poti poteka po robu planote in nam ponuja prečudovite razglede na Vipavsko dolino. Pridemo na križišče, kjer se pot obrne proti Sinjemu vrhu (lahko pa jo nadaljujete proti Črnim stenam) in v zadnjem delu poteka tudi po asfaltu (približno 1 km) vse do domačije pod Sinjim vrhom, nato še približno 5 minut vzpona in smo na vrhu. Nadaljujemo lahko naprej po poti po Angelski gori proti škrapljam ali pa se vrnemo do doma in se okrepčamo z njihovimi dobrotami ter se vrnemo po isti poti.  

Izhodišče: vas Otlica (815 m)

Zahtevnost: lahka

Čas hoje: 3–4 ure

Najprimernejši čas: v vseh letnih časih Čas vožnje: 1 uro in 20 minut v eno smer        

 Bogomira Skvarča Jesenšek