V soboto se je na Območni reviji odraslih pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda predstavilo več kot 200 pevk in pevcev iz enajstih zborov. Občinstvo in svoje prijatelje iz drugih sestavov so navdušili z usklajenimi nastopi ter z izborom predvsem slovenskih, pa tudi nekaj tujih ljudskih, sakralnih in umetnih pesmi, ki so obiskovalce popeljale na potovanje v različna okolja, raziskovanje človeških odnosov in življenjskih naukov. Slišati je bilo eno- in večglasno petje različnih generacij; zbori pa so s svojo predanostjo in muzikalnostjo dokazali, da je petje ena najčistejših izraznih oblik človeškega duha.
Zbore je v uvodu pozdravila Klavdija Gregorin Štiftar, vodja Območne izpostave JSKD Kamnik: »Vsak zbor prinaša svojo zgodbo, svojo energijo, svoj zven. Skupaj pa ustvarjamo dragoceno in bogato podobo zborovskega petja v našem prostoru. Želim si, da nas kultura še naprej združuje, bogati in navdihuje. Za nocoj pa le še: pevcem odprto srce in ubranost, zborovodjem mirno roko, vi, cenjene obiskovalke in obiskovalci, pa se udobno namestite in uživajte.« Zbore je skrbno spremljal strokovni spremljevalec Gregor Klančič, ki je na koncu zborovodjem podal oceno petja in napotke za naprej.
Kot prvi je nastopil Komorni pevski zbor Šutna iz Kamnika, ustanovljen leta 1997. Pevci in pevke od ustanovitve dalje tako rekoč vsako leto v decembru pripravljajo revijo Bodi nam, pozdravljena, na kateri prepevajo skupaj z vabljenimi zbori iz Slovenije in zamejstva. Zapeli so rožansko ljudsko Da be biva liepa vura, skladbo Alleluia Domenica Scarlattija ter Avsenikovo Gozdovi v mesečini (besedilo: Elza Budau). Nastopili so pod dirigentsko palico Andreja Missona, spremljal pa jih je Dušan Ješelnik.

»Psalm 23 človeka razbremenjuje teže življenja z zavedanjem, da ga na vsakem koraku spremlja Gospod. Besedilo je uglasbil Franz Schubert. Srečko Kosovel pa je v pesmi Žalostna deklica zapisal pretresljiv dialog med žalostno deklico in fantičem, ki jo sprašuje, kakšno bo vendar njeno življenje, ko bo ostala sama. Pesem je uglasbil Štefan Mauri. Pastirče mlado in milo, kaj si se tako stožilo pa sprašuje fant v belokranjski ljudski pesmi. Ta čudoviti nabor skladb je izvedel 15-članski ženski komorni zbor Vox Annae,« je naslednji zbor predstavila povezovalka večera Ajda Sokler. Zboru dirigira Aleš Sedušak na klavirju pa jih je spremljal Peter Milič.

Pred 107 leti je bil ustanovljen Moški pevski zbor DKD Solidarnost, ki od takrat deluje skoraj neprekinjeno. V zgodovini je zbor štel tudi do 35 pevcev in prepeval zahtevnejše, mladosti primerne skladbe. Še vedno vsakega prvega maja priredijo koncert ob izviru Kamniške Bistrice – tradicijo, ki so jo začeli njihovi predhodniki pred drugo svetovno vojno. Na reviji so pod vodstvom Uroša Gorenca najprej zapeli slovensko ljudsko Kje so moje rožice, ki jo je priredil njihov nekdanji dirigent Viktor Mihelčič, nato pa še koroško narodno pesem Ptiček, pri kateri je bil solist Metod Rode.

Na oder so stopile tudi njihove kolegice iz Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik, ki je bil ustanovljen leta 1975. Zbor je sprva vodil Viktor Mihelčič. Zadnjih dvajset let zbor vodi Marko Tiran. Zapeli so dve ljudski pesmi, ki sta občinstvo popeljali na dva kraja: Tam na vrtni gredi (besedilo: Ljudomila Poljanec), kjer rožmarin obudi spomin na minulo vez, ter Tam, kjer teče bistra Zila (besedilo: Jožef Katnig), ki prebuja hrepenenje po domu.

Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Komenda, ki deluje že 25 let, so pod vodstvom Ignaca Gorjanca zapeli dve pesmi. V prvi skladbi Kaj je ljubezen (Amanda McBroom, prevod: Katja Kovač; izvirni naslov: The Rose), so se spraševali o bistvu ljubezni, nato pa so zapeli še Tiho skrito med gorami (besedilo: Neži Olip, glasba: Franci Černe).

Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik letos praznuje 30 let delovanja. Pripravljajo samostojne koncerte, sodelujejo na pevskih revijah in nastopajo na številnih prireditvah v občini. Na sobotni reviji so zapeli ljudsko Se davno mrači ter pesem Zvezde na nebu žare (besedilo: Elza Budau; glasba: brata Avsenik; priredba: Uršula Jašovec).

Pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Motnik–Špitalič skupaj prepevajo osem let. Poleg nocojšnje revije se vsako leto udeležijo tudi revije gorenjskih pevskih zborov upokojencev, enkrat letno pa pripravijo samostojni koncert. Zapeli so Kam le čas beži Franca Šegovca, ustanovnega člana najdlje neprekinjeno delujočega narodnozabavnega ansambla na svetu, Štirje kovači, ter pesem koroške pesnice Milke Hartman Sanjal o tebi sem (glasba: Hanzi Artač; priredba: Karla Urh, ki zbor tudi vodi).

»Tako sem vesel, da bi ves svet objel,« je napovedala povezovalka in predstavila Mešani pevski zbor Mavrica, ki deluje v okviru Kulturnega društva Srednja vas pri Kamniku in pod vodstvom dirigenta Primoža Leskovca. Kot je poudarila, sreča pogosto razkrije tudi svojo hipnost, a jo je Zvonko Čemažar v pesmi Čez zelene trate postavil med hribe, bele planine in doline – takšna sreča se zdi trajnejša. Pesem sta uglasbila brata Avsenik, slišali pa smo tudi njuno Gozdovi v mesečini. Lani oktobra so že petič organizirali prireditev Tuhinjska dolina v pesmi in besedi, ki združi pevce, godce in druge ustvarjalce iz domačih krajev, dogodek pa obetajo tudi letos.

Predstavilo se je tudi Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki deluje že od leta 1882. Že v prvem členu pravilnika ob ustanovitvi so zapisali, da bodo pospeševali lepo petje ter spodbujali nastajanje in petje slovenskih pesmi – tega načela so se držali tudi na sobotni reviji. Zapeli so Imel sem ljubi dve (glasba: Josip Ipavec, besedilo: Ludvik Černej), belokranjsko ljudsko Igraj kolce ter Ptica vrh Triglava (glasba: Jure Robežnik po zapisu Dušana Velkaverha; priredba: Andrej Misson).

Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik deluje od leta 1978 in ga sestavlja 21 pevk in pevcev različnih generacij, interesov in izkušenj. Vsako leto ustvarjajo tudi božično vzdušje s koncerti. Za tokratno priložnost so izbrali pesem slovenske pesnice Ljudmile Prunk, ki se je pod svoje stvaritve pogosto podpisovala s psevdonimi Mila, Trst ali Utva – pod pesem Ej tedaj je podpisana Utva, kar pomeni divja raca ali galeb. Pesem je uglasbil Benjamin Ipavec. V letu, ko se je Ljudmila Prunk poslovila, se je rodila sodobna švedska skladateljica Agneta Holt, avtorica naslednje zapete skladbe There is no Rose. Nastop so sklenili z idrijsko ljudsko Ženka mi v goste gre. Zbor ustvarja pod umetniškim vodstvom zborovodje Luke Štiftarja.

Največ prostora na odru je zavzel zadnji nastopajoči, Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, katerega začetki segajo v 80. leta v tovarno Titan. 35-članski zbor od študentskih let, od leta 1990, vodi dirigentka Anica Smrtnik. Redno se udeležujejo občinskih in regijskih tekmovanj ter vsako leto tudi enega mednarodnega, od koder se praviloma vračajo z visokimi priznanji. Program so začeli s Palestrinovim delom Tu es Petrus, nadaljevali s koroško ljudsko Pojdam u Rute (glasba: Samo Vremšak), nastop pa sklenili z ritmično pesmijo Segalariak (v prevodu: Kosci), ki jo je zložil sodobni baskovski skladatelj Josu Elberdin.

Veličasten je bil tudi zaključek revije, ko so se vsi pevci združili v približno 200-članski zbor in skupaj zapeli pesem Triglav (besedilo: Matija Zemljič – Slavin; glasba: Jakob Aljaž; priredba: Janez Močnik). S to pesmijo, poklonom simbolu slovenskega naroda, se zaključujejo tudi vse območne revije po državi.