Direkcija Republike Slovenije za vode v teh dneh znova opozarja lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda na obveznosti (v porečju Kamniške Bistrice, so to vse reke razen Kamniške Bistrice), ki jih določa Zakon o vodah. Ključna je predvsem redna skrb za vodna in priobalna zemljišča – od odstranjevanja odvečne zarasti in plavja do odvoza odpadkov – saj se z urejenimi bregovi in pretočnimi strugami pomembno zmanjšujeta erozijska in poplavna ogroženost.
Kaj je treba odstranjevati – in kaj obvezno pustiti
Lastnik mora pri čiščenju zagotavljati selektivno odstranjevanje – odstrani se odmrla, poškodovana in odvečna zarast, še posebej tista, ki sega v strugo potoka.
Brez golosekov in s poudarkom na 5-metrskem priobalnem pasu
Golosekov ni dovoljeno izvajati, večjih zdravih dreves ob potoku se ne sme posekati, v priobalnem pasu pa je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast. Ta priobalni pas predstavlja 5 metrov od zgornjega roba brežine potoka.
Kam z odstranjeno zarastjo in odpadki
Posebej pomembno je, kaj se zgodi z odstranjenim materialom. Propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je treba v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način, pri čemer je material prepovedano odlagati v strugo, na brežino ali v priobalni pas vodotoka.
Plavje, smeti in obveznosti v strnjenih naseljih
Redno je treba odstranjevati tudi plavje iz vodnega in priobalnega zemljišča, enako velja za odpadke in morebitne druge odvržene predmete. Če odlaganje izvira od tretjih oseb, je treba o tem obvestiti pristojno inšpekcijsko službo. Na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je dodatno predvideno tudi redno košenje brežin in priobalnega pasu.
Časovna omejitev: med 1. marcem in 1. avgustom posegov ni
Ker so vodotoki tudi življenjski prostor, ima vzdrževanje še eno pomembno omejitev. V skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu je prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. To je čas gnezdenja in intenzivnega življenja številnih vrst, zato je poseg v zarast v tem obdobju lahko sporen in kazniv.
Naravovarstvena območja: preverite Atlas okolja in Atlas voda
Dodatno pozornost zahtevajo območja z naravovarstvenim statusom, kjer je treba upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Takšna območja so razvidna v Atlasu okolja in Atlasu voda, za natančnejše napotke pa se lastniki oziroma uporabniki priobalnih zemljišč lahko obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave.
Prepovedi, ki jih je treba jemati resno
Ob tem pristojni posebej opozarjajo tudi na prepovedi, ki so ključne za varnost in pretočnost vodotokov. Prepovedano je odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču, saj takšni kupi ob višjih vodah hitro postanejo nevarna ovira.
Brez ograj, bal sena in gradbenih kupov ob vodi
Prav tako je prepovedano postavljanje kakršnihkoli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov ter odlaganje gradbenega materiala in gradbenih odpadkov – tudi če gre zgolj za začasno odlaganje.
Zakaj je to pomembno za vse
Priobalni pas je prva obrambna črta pred poškodbami brežin in razlivanjem vode. Zato je redno in pravilno vzdrževanje skupna korist: zmanjšuje tveganja, varuje premoženje in pomaga ohranjati vodotoke pretočne ter stabilne – brez posegov, ki bi škodili naravi ali poslabšali razmere ob naslednjem neurju.
