V Sloveniji smo po podatkih Statističnega urada lani zavrgli 143 tisoč ton hrane, kar 40 odstotkov bi si jo dalo še porabiti. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Vsi ti podatki kažejo na to, da je nekaj treba storiti. Vlada RS je korak naprej storila z razglasitvijo slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga praznujemo 24. aprila. Letos so ta dan slavnostno obeležili v enoti Biotehniške fakultete na Rodici, kjer je svoje mesto našla tudi Mini tovarna predelave zavržene hrane socialne zadruge Allium.
Količina zavržene hrane, ki nastaja po celem svetu, ima neslutene družbene, gospodarske in okoljske spremembe ter negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano. Na svetovni ravni se približno tretjina vse hrane, ki se proizvede za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. Partnerji slovenskega dne brez zavržene hrane, ki poteka tretje leto zapored, so si tako enotni, da je treba problematiko aktivno nagovoriti, prvi korak k temu pa je zagotovo ozaveščanje javnosti o problematiki in ponuditi konkretne nasvete, kako zmanjšati količine zavržene hrane. »Vesela sem, da smo skupaj s partnerji uspeli dogovoriti za slovenski dan brez zavržene hrane, kar je bil tudi eden od ciljev akcijskega načrta za manj izgub hrane. Ta dan naj nam služi kot orodje za ozaveščanje in popotnica za tvorno sodelovanje vseh členov verige preskrbe s hrano. S hrano moramo ravnati skrbno, hrana je več kot obrok in ne sodi v smeti,« je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. S slovenskim dnevom zavržene hrane želijo pobudniki tega dneva, kamor spadata tudi Lidl Slovenija in Ekošola, slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni.
Krajšim govorom pobudnikov akcije je sledil ogled Mini tovarne, ki jo je lansirala skupina Etri. Gre za inovativni koncept predelovalnega obrata, ki vzpostavlja alternativne scenarije upravljanja s presežki hrane, ki se lahko pojavijo – v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih. »Želimo si zmanjšati količino zavržene hrane, kar lahko uresničimo samo z dobro povezano prehransko verigo. Izboljšati moramo tehnologijo, razviti nove oblike sodelovanja, ustvariti nova delovna mesta. Poleg osrednjega namena je Mini tovarna tudi prostor usposabljanja kadrov za delo, potrebnih v predelavi in tudi v gostinstvu in je usmerjena v grajenje vključujoče družb. Smo učno podjetje s svojimi stroji, kjer se ljudje učijo in pridobivajo izkušnje, da lahko kasneje dobijo redno zaposlitev,« je dejala Lenka Puh iz Skupine Etri, pod katero spada tudi zadruga Allium, kjer povezujejo tako posameznike kot tudi različne partnerje, kmetije in institute, ki so osredotočeni na pridelavo in predelavo hrane po načelih trajnostnega kmetijstva. Njihov cilj je predvsem povezovanje kmetov in podjetnikov s potrebami trga.
»V skupino Etri sem prišel kot startup kraft piva. Ena prvih nalog je bila predstavitev za znižanje trošarin za male pivovarje. Kot zadruga smo podprli še en startup, Isa Kombucha, kjer sem bil dve leti zaposlen, da sem postavil proizvodnjo in tehnologijo,« pove Dino Demič, vodja Mini tovarne. »Z uporabo ustreznih tehnoloških procesov je veliko priložnosti, da zmanjšamo potencialne presežke hrane in jih predelamo v nove zanimive izdelke. Letošnja sezona kmetijske pridelave se še ni začela, pa smo razvili že okoli dvajset novih produktov. Med drugim kruhove cmoke, ki jih delamo iz ostanka kruha, ki ga pobiramo dnevno pri Lidlu. Smo pa razvil glash izdelke – gurmanske juhe enolončnice, ki so sterilizirane, da imajo daljši rok trajanja tudi na sobni temperaturi«. V Mini tovarni verjamemo, da so mali koraki spreminjanja navad enostavni. Načrtujemo pridelavo in predelavo hrane. Iz hrane, ki po vsej verjetnosti nikoli ne bo prišla na police trgovin, ustvarjamo novo vrednost in nova delovna mesta«. Mini tovarna ponuja prostor in stroje podjetnikom, ki ustvarjajo zdravo hrano.
V Mini tovarni med drugim ustvarja tudi Taj Clar, ki je razvil veganski sladoled iz čičerike. Ta sladoled je pod imenom Chika dobil mednarodno priznanje za inovacijo z družbenim učinkom Social tides. Sopodjetnik trenutno uvaža čičeriko iz Italije, želi pa si posaditi lastne nasade. Obiskovalci so lahko poskusili tudi mehiško juho in golaž, ki jih zadruga proizvaja pod znamko Glash. Glavni cilj znamke Flora Viva pa je razvoj in izvajanje storitev, ki ohranjano nravno ravnovesje in zelena delovna mesta. Želijo si, da bi javni zavodi začeli uporabljati slovenski zeliščni čaj, ki ga ponujajo v vrečkah, narejenih iz lesa invazivnih rastlin. Na samem dogodku pa so obiskovalci lahko poizkusili še kruhove cmoke, ki so bili narejeni iz neporabljenega kruha iz Lidlovih prodajaln. Iz odpadne hrane pa so naredili tudi solato z makaroni in rdečo peso.
