sreda, 6 julija, 2022
16.8 C
Kamnik
16.8 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
16.8 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
16.8 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
16.8 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
DomovAktualnoVojna v Ukrajini: Za razumevanje sedanjosti moramo razumeti preteklost

Vojna v Ukrajini: Za razumevanje sedanjosti moramo razumeti preteklost

V sredo, 2. marca, so na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani v okviru predmeta Geografija Evrope organizirali predavanje o trenutnem dogajanju v Ukrajini. Predaval je Komendčan, izredni profesor doktor Jernej Zupančič. Predavanje, ki so ga zainteresirani lahko spremljali na spletnih platformah Youtube in Zoom, je poslušalo 500 ljudi, kar je rekord za predavanja iz regionalne geografije.


Jernej Zupančič je doktor geografskih znanosti na področju politične in socialne geografije. Predava kulturno, socialno in politično geografijo ter geografijo Balkana in Rusije. Ukvarja se z različnimi tematikami, kot so prebivalstvo, mednarodne selitve, krizna območja po svetu in sodobna geopolitika. Namen predavanja je bil predstaviti ozadje vojne v Ukrajini. Tako smo poslušali o tematiki, ki se tiče vseh nas in je popolnoma zasenčila zvezdo medijskega neba zadnjih dveh let – Covid-19.

»Vsak konflikt ima svojo logiko, okoliščine in vzroke,« je predavanje začel Zupančič. Za začetek je predstavil nekaj osnovnih informacij o Ukrajini, saj moramo za razumevanje sedanjosti razumeti preteklost.

Osnovni podatki o Ukrajini

Ukrajina je druga največja evropska država. Ima 44 milijonov prebivalcev, skoraj 80 odstotkov je Ukrajincev, 17 odstotkov je Rusov. Več kot 60 odstotkov prebivalstva govori ukrajinsko. Zadnja desetletja je v državi nizka rodnost in dogajajo se velike selitve prebivalstva. V Ukrajini je veliko naravnih bogastev, od črnega premoga do mineralov. Veliko je rodovitnih prsti, a z njimi ne upravljajo najbolje.

Spoznajmo ukrajinsko zgodovino

Profesor je predavanje začel s pripovedjo o Kijevski Rusiji, ki velja za prehodnico Rusije, Belorusije in Ukrajine. V 12. stoletju so državo uničile Mongolske horde, ki so na Krimskem polotoku vladale vse do 18. stoletja. Na večinskem ozemlju današnje, že takrat protestantske Ukrajine se je raztezala krščanska kraljevina Poljska in kasneje Lublinska unija Litve in Poljske. Med Krimom in severnim delom so vladali kozaki, ki so pomemben del tudi ruske identitete. Konec 18. stoletja velik del ukrajinskega ozemlja skupaj s Krimom postane del ruskega carstva. Zahodni del Ukrajine spada v habsburško deželo Galicijo in s tem v Srednjo Evropo. Tako se je ukrajinski narod izoblikoval med dvema filozofijama, zahodno in vzhodno, v kateri je že potekala rusifikacija, kar pomeni nasilno uvajanje ruskega jezika in kulture v ukrajinsko družbo. Po prvi svetovni vojni zahodni del z največjim mestom Lviv pripada Drugi Poljski republiki, večinski del pa kot ena izmed sovjetskih republik postane del Sovjetske zveze.. Polotok Krim pridobi status avtonomne sovjetske republike v Ruski sovjetski zvezni republiki in kot tak deluje od leta 1921 do 1945. Med drugo svetovno vojno je Stalin izselil skoraj vse krimske Tatare, po vojni se vsi deli Ukrajine združijo.

Najtežja leta za Ukrajino v Sovjetski zvezi nastopijo med 1932 in 1933, ko je zaradi lakote umrlo več kot tri milijarde ljudi. Lakoto so Sovjeti povzročili načrtno, svoje je dodala še neučinkovitost kmetijstva. V časih Sovjetske zveze so se ljudje veliko selili na različne konce velike države, zato je kmalu več kot polovica Ukrajincev živelo v drugih državah, največ so jih preselili v Kazahstan in Sibirijo. Cilj selitev je bil ustvariti etično mešane države. V Ukrajino, še posebej industrijsko razvit Doneški bazen, kjer so velike zaloge premoga, so preselili veliko Rusov. 1954 je Hruščov dodelil Krim z večinoma ruskim prebivalstvom Ukrajini. Leta 1991 je Sovjetska zveza razpadla. Razkroj ni potekal brez težav, bil pa je pričakovan. Prebivalci držav so se in se še spopadajo z velikimi težavami, od ekonomskih do družbenih.

Po osamosvojitvi je Ukrajina postala tretja največja jedrska velesila, vendar so z Rusi leta 1994 podpisali sporazum, s katerim so se odpovedali orožju. Belorusija, Ukrajina in Rusija so se povezale v Skupnost neodvisnih držav, iz katere so Ukrajinci 2018 izstopili. Belorusi ostajajo zelo povezani z Rusi, medtem ko se jim Ukrajinci ne želijo podrediti.

Današnje stanje v Ukrajini

»Dandanes so Ukrajinci še vedno razdeljeni med vzhodom in zahodom, kar dokazujejo tudi predsedniške volitve. Na zahodnem delu podpirajo proevropske kandidate, na vzhodu proruske. Leta 2013 so prebivalci na ulicah Kijeva organizirali proteste, ker se je predsednik Viktor Yanukovych odločil za pot k Rusiji. Protesti so se končali z njegovo odstavitvijo. Po koncu olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 so Rusi zasedli Krim, kjer je 67 odstotkov prebivalcev ruske narodnosti, in ga priključili svoji državi. Rusi so dobili medle sankcije, za katere jim je bilo vseeno, Putinu pa je zrasla podpora. Poleg Krima sta se istega leta osamosvojili Luganska in Doneska ljudska republika, ki ju do februarja leta 2022 ni priznal nihče. Potem je to storila Rusija in začela se je vojna.

Osebna izkaznica Rusije

Rusija je velikanska država med ledom in puščavo. Je največja država na svetu, deveta po številu prebivalstva, a s šibkim gospodarstvom. Imajo veliko energentov, a tudi veliko težav z njihovim upravljanjem.

»Po razpadu sovjetske zveze Rusija doživi katastrofo na vseh področji,« je povedal Zupančič in poudaril, da 30 milijonov Rusov živi izven matične dežele, večina v nekdanjih sovjetskih državah. Ponekod status ruskih manjšin še ni urejen. Manjšine so zelo povezane s svojo matično državo. Tako ima Rusija vpliv po svetu. Eno od vplivnih območij je Kavkaz, na severnem delu je nekaj nemirnih avtonomnih republik. Južno leži Gruzija, katere del sta Abhazija in Južna Osetija, ki sta se osamosvojili, a je to priznala samo Rusija in nekaj drugih držav. Zapleteni so tudi odnosi med Armenci in Azerbajdžanci. V Kavkazu so Rusi sodelovali in umirili številne konflikte, zato so tam znani kot mirovni posredniki. Sredi Kazahstana je Bajkonur, raketno izstrelišče, ki ga ima Rusija v najemu.

A najpomembnejše območje za Rusijo je vzhodna Evropa. Tu poteka glavnina ekonomskih tokov iz Rusije in v njo. Prav zato za Rusijo naveza na Kitajsko ne bi bila preprosta, je razloži Zupančič. Zgraditi bi morali infrastrukturo, razdalje so večje in relief je zelo gorat.

Odnos drugih držav do Rusije

Carska Rusija je bila največja država že pred več kot 100 leti. V tem smislu je predstavljala grožnjo sosednjim državam in vsemu zahodnemu svetu. Na starih kartah je narisana kot hobotnica, medved in pajek, kar pove veliko o percepciji drugih držav. Že od nekdaj jo želijo zadržati v nekakšnih okvirih. Njene sosede so zadržane, saj so bile po drugi svetovni vojni deležne številnih vojaških intervencij. Baltske države so v času druge čečenske vojne zaradi občutka ogroženosti vstopile v Nato. Ne smemo pozabiti, da bi ukrajinska vključenost v Nato imela večje gospodarske in kulturne posledice.

Pomen Južnega toka

Glavni namen postavitve  Južnega toka je poenostaviti pretok nafte in plina iz Rusije in Srednje Azije v Srednjo Evropo. Tok bi potekal skozi Turčijo, kar bi pomenilo otoplitev odnosov med Turčijo in Evropsko unijo, in sicer tik pred vojno v Siriji. Do gradnje ni prišlo, v Evropski uniji si niso želeli še večjega ruskega vpliva na Balkanu.

Po mnenju Zupančiča je eden izmed najbolj spregledanih dejavnikov vojne Vladimir Putin. Sovjetsko zvezo je vodilo kar nekaj ambicioznih, a tudi agresivnih voditeljev, ki so le s težavo sklepali kompromise. Putin je eden izmed njih. Doma in v tujini so se mu dolgo preveč klanjali in mu popuščali.

Profesor je zaključil predavanje z besedami, da je težko napovedati, kakšen bo konec te vojne, a da bi edini zmagovalec lahko bil NATO.

Jernej Zupančič
Foto: Lena Kropivšek
SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
clear sky
16.8 ° C
18.7 °
15.9 °
89 %
1.5kmh
0 %
sre
28 °
čet
26 °
pet
25 °
sob
27 °
ned
24 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano