V soboto je v Kulturnem domu Trzin, v organizaciji Kulturnega društva Ivan Hribar, potekal že 6. Hribarjev večer. Prireditev prirejajo v čast Ivanu Hribarju, znamenitemu ljubljanskemu županu, diplomatu, politiku in publicistu, ki bi letos praznoval 173. rojstni dan. Rodil se je v Trzinu, 19. septembra 1851, na mestu, kjer danes stoji Jefačnikova domačija. Ob tej priložnosti so nastopili: Mešani pevski zbor Ivan Hribar Trzin, Biološki moški pevski zbor Ljubljana, Pevska skupina Cintare Ljubljana, Kulturno društvo Folklora Cerklje s spremljavo dela godbenikov iz Cerkelj ter gost Jure Čad, muzejski vodič iz muzeja Vile Zlatice.
V uvodnem delu je župan Občine Trzin Peter Ložar nagovoril publiko, poudaril je, da si pred osmimi leti, ko je bil ustanovljen pevski zbor Ivan Hribar Trzin, ni predstavljal, da bomo že čez nekaj let priča večeru s tolikimi gosti. Izrazil pa je tudi hvaležnost, da so po lanskih poplavah Kulturni dom Trzin obnovili in uredili prostore za garderobo in drugo v kleti.
Člani in članice Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar, pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca, so zapeli dve ljudski pesmi. Najprej so izvedli pesem Sem se šetal gori doli, prekmursko ljudsko pesem, ki govori o mladeniču, ki razmišlja o svoji ljubljeni, ki mu ljubezni ne vrača in potem še prekmursko ljudsko pesem Teči mi teči vodica, ki govori o življenjskem ciklu in z njim povezanih spremembah.
Osrednji govorec večera Jure Čad, študent zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in muzejski vodič v Vili Zlatici, je predstavil življenje Ivana Hribarja v dveh delih. V prvem delu je predstavil njegovo profesionalno pot, predvsem županovanje v Ljubljani, v drugem pa zasebno življenje in interese. Poudaril je, da je Ivan Hribar, še kot mestni svetnik in kasneje župan, odgovoren za popotresno obnovo Ljubljane: »Ljubljana je v njegovem času dobila izgled, ki jo krasi še danes: fasade v stilu secesije, slovenska imena ulic, moderna kanalizacija, vodovod, električna razsvetljava, tramvaj, mestni bazeni in še bi lahko naštevali,« je povedal Čad.
V nadaljevanju je nastopil Biološki moški pevski zbor Ljubljana, ki deluje že 43 let, ustanovili so ga mladi biologi, ki so sčasoma postali profesorji, učitelji in doktorji znanosti, nastopajo pa predvsem na simpozijih, prireditvah in proslavah, pod vodstvom zborovodja Primoža Leskovca, ki vodi tudi Mešani pevski zbor Ivan Hribar. Zapeli so: domoljubno pesem Slovenec sem, slovensko ljudsko pesem Vasovalec ter pesem Žabe.
Pevke skupine Cintare so si nadele ime po zdravilni roži – tavžentroži, ki se ljudsko imenuje tudi cintara. Izvajajo večglasno petje, kjer je en glas vodilen, drugi glasovi pa se mu kasneje pridružijo. Hkrati pa predstavljajo tudi noše slovenskih pokrajin in s tem pomagajo ohranjati pestrost slovenske oblačilne kulturne dediščine. Predstavile so pesmi: Dekle je prala srajčki dve, Dokler sem še mlada bila, Preljuba mi soseda in dolenjsko kolednico.
V drugem delu pripovedi o Ivanu Hribarju je Čad omenil njegovo pestro zasebno življenje in interese. Z drugo ženo Marijo Goričan in hčerko se je naselil v vili, ki jo je poimenoval po hčerki Zlatici, v Rožni dolini. Tam je živel do konca življenja. Tudi sam se je umetniško udejstvoval, napisal je pesniško zbirko Brstje in se družil s takratnimi umetniki, kot so Anton Aškerc, Ivan Cankar, Ivan Stritar in drugi. Bil je član in častni član različnih društev. »Mislim, da bi bil Hribar zelo ponosen, če bi videl Kulturno društvo Ivana Hribarja danes,« je dodal mladi zgodovinar. Vila Zlatica je danes urejena v muzej Ivana Hribarja in ljubljanskega meščanstva, v njej pa domuje tudi Forum slovanskih kultur, ki nadaljuje poslanstvo Ivana Hribarja in panslavizma, povezuje pisatelje in pesnike znotraj slovanskih kultur, redno izdaja knjige in tako pripomore k prepoznavnosti manj znanih avtorjev.
Zadnji so nastopili člani Kulturnega društva Folklora Cerklje s spremljavo dela godbenikov iz Cerkelj. Zaplesali so prekmurske plese z pozvačinom, norčavo masko, ki po prekmurski tradiciji po naročilu ženina in snahe, teden dni pred ženitovanjem vabi svate na poroko. Izvedli so naslednje plese: Čindara, Sotiš, Šamarijanka, Drnač in Marko skače.
Eva Grašič
