»Neskončno smo hvaležni helikopterski posadki, policistom in drugim reševalcem. To so naši junaki.« Tako je za nemški časopis Heide Kurier dejala družina Koch, ki je med ujmo v začetku avgusta dopustovala v Kamniški Bistrici. Poleg številnih Slovencev, ki so jih poplave in zemeljski plazovi močno prizadele, so bili v primež neurja in njegovih posledic ujeti tudi številni turisti. V Kamniku so nekatere od njih reševali s helikopterskim prevozom Letalske policijske enote, v katerem so poleg policistov sodelovali tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kamnik in Društva Gorska reševalna služba (GRS) Kamnik. Koordinacijo helikopterske evakuacije in začasne nastanitve rešenih turistov je vodil Luka Schnabl, član PGD Kamnik, ki pravi, da so bili turisti, ki so jih rešili, v šoku zaradi dogajanja, a neizmerno hvaležni. Z nekaterimi je preko družbenih omrežij še vedno v stiku: »Večina obljublja, da se bodo v Kamnik še vrnili. Nekateri med njimi, tako tudi družina Koch, ki naj bi v Slovenijo zopet prišla oktobra, razmišljajo celo o akciji zbiranja sredstev, da bi nekako povrnili pomoč, ki so jo prejeli.«
Družina Koch iz Nemčije, 48-letni Sven Koch, njegova 40-letna žena Melanie Scholz-Koch, štiriletni sin Korbinian, dvanajstletna Lina, osemletna Marie-Sophie in družinski pes Wacki, se je v Sloveniji ustavila na poti na dopust na Hrvaško. Kot je bilo navedeno v članku, objavljenem v časopisu Heide Kurier, novinarja Marcusa Kautza, so se znašli na napačnem kraju ob napačnem času. Zaradi posledic ujme so 4. avgusta skupaj z več kot petdesetimi domačini in turisti, med njimi so bili Belgijci, Čehi, Francozi in Madžari, ostali ujeti v Kamniški Bistrici. Kmalu so ostali tudi brez elektrike in mobilnega signala za telefon. Že v petek so slišali preletavanje helikopterja, a jih posadka očitno ni opazila, zato so Kochovi v soboto zjutraj iz preproge in brisač oblikovali velik znak SOS ter si nadeli varnostne jopiče. Ko so zopet zaslišali helikopter, je mož zgrabil žepno svetilko in s svetlobnimi signali oblikoval Morsejevo kodo za SOS. Opazili so jih in kmalu se je k njim iz helikopterja spustil policist. Sprva so rešili ženo, otroke in psa, kasneje tisti dan tudi moža. Kakšne so razsežnosti naravne nesreče, so prvič videli šele iz helikopterja. Bili so šokirani, a v celoti so se obsega katastrofe zavedli, ko so na televiziji videli posnetke posledic ujme. *
Sprva še reševali premoženje, nato le še življenja
Kot pravi Schnabl, so glede na opozorila Agencije za okolje, ki je za kamniško območje izdala oranžni alarm, pričakovali nevšečnosti, nikakor pa niso slutili naravne nesreče tolikšnih razsežnosti. »Sistem je deloval, kolikor je lahko, in sicer na podlagi preteklih izkušenj z naravnimi nesrečami, ki jih imamo v Kamniku, žal, veliko. V kamniškem štabu civilne zaščite so ljudje odlično izurjeni in usposobljeni ter zelo dobro delajo. Takšnega obsega pa seveda nismo pričakovali,« razloži Schnabl, ki je častnik prve stopnje, sicer pa je v PGD Kamnik član upravnega odbora, v poveljstvu namestnik pomočnika poveljnika za izobraževanje, prav tako je v komisiji za izobraževanje Gasilske zveze Kamnik.
Če želite pomagati gasilcem PGD Kamnik, to lahko storite s prostovoljnimi prispevki na transakcijski račun SI56 0231 2001 2407 667 (koda namena CHAR, namen DOBRODELNI PRISPEVEK, referenca SI 00 76052).
Gasilci so sprva v noči na petek še poskušali z reševanjem premoženja ljudi s polaganjem protipoplavnih zaščitnih vreč in črpanjem vode, nato pa je začelo prihajati vedno več prijav o ujetih osebah (v vozilih ali hišah), tako da so potem reševali le še življenja. Ko se je videlo, kakšna je razsežnost naravne nesreče, je prišlo do prerazporeditve nalog, tako da je bil Schnabl skupaj s kamniškimi gorskimi reševalci določen za vodjo koordinacije helikopterske evakuacije. Vzpostavili so začasen heliport na mekinjskem stadionu. Gorski reševalci, ki so izurjeni za reševanje s helikopterjem, so prevzeli tehnični del (izvidništvo, spremljanje ljudi do helikopterja, iznos ljudi, usmerjanje helikopterja, povezava s policijsko letalsko posadko itd.), medtem ko so gasilci vzpostavili začasen štab in administrativno točko, kjer so poskrbeli za ljudi, ki so jih rešili. Tam je bila prisotna tudi Lukova sestra Lara Schnabl, ki je kot diplomirana medicinska sestra v reševalnem vozilu koordinirala nujno medicinsko pomoč in oskrbovala rešene ljudi.
Nedavna ujma je uničila tudi nove prostore kamniških gorskih reševalcev. Prostovoljni prispevki za obnovo postaje Društva GRS Kamnik se zbirajo na TRR/IBAN: SI56 0231 1026 1122 215, NLB d.d.
V dveh dneh rešili 127 oseb
Točnega podatka, koliko ljudi je ujetih v dolinah Kamniške Bistrice, Črne in Bistričice, kamniški gasilci niso imeli, saj zveze niso delovale. »Ker smo bili sredi turistične sezone, smo predvidevali, da je verjetno v dolinah večje število ljudi, ki jih je treba evakuirati zaradi nevarnosti zemeljskih plazov,« pove Schnabl. Intervencija je stekla in v soboto so s helikopterjem na varno prepeljali 58 tujih ter 9 slovenskih državljanov, v nedeljo pa 57 tujih in 3 slovenske državljane. Ob tem Schnabl izpostavi, da so bile v določenih trenutkih vremenske razmere za varno letenje na meji, a znanje in usposobljenost policijske letalske enote sta pripomogla, da je bilo reševanje uspešno.
»Zavedamo se, da je bila situacija za turiste zelo stresna. Želeli smo čim bolje poskrbeti za njih, da jim naše mesto kljub vsemu ostane v normalnem spominu. Maksimalno smo se potrudili za vse,« pravi Schnabl in opiše potek intervencije, »dogovorili smo se, da od tujih državljanov takoj po evakuaciji pridobimo osnovne podatke (ime, priimek, starost, naslov, kontakt), jih vprašamo, če koga pogrešajo. Poleg tega so bili takoj zdravstveno pregledani, dobili so osvežilni napitek in energijsko tablico, otroci tudi plišaste igrače, ki jih imamo gasilci v vozilih za primer prometne nesreče ali kaj podobnega, da jih pomirimo. Ob pristanku so bili rešeni turisti v šoku, nekateri so jokali, niso vedeli, kje so, bili so brez telefona, niso poznali lokacije, zato smo se dogovorili, da jih namestimo v apartmajskem naselju Term Snovik. Zagotovili smo jim prevoz do tja. Štab Civilne zaščite Občine Kamnik je za njih organiziral poln penzion, tako da so imeli v Snoviku celotno oskrbo, lahko so se uredili, stuširali in prenočili ter nato nadalje organizirali. Drugim, ki tega niso želeli, smo omogočili prevoz do glavne avtobusne postaje oziroma uredili prevoz s taksijem in jih usmerili proti Ljubljani.« V Termah Snovik so imeli za rešene osebe na voljo osebo, ki je turistom podajala vse potrebne informacije, hkrati pa so jih vsak dan obiskali tako gasilci kot zdravniška ekipa, če bi potrebovali še karkoli drugega. Večina evakuiranih turistov je po približno dveh dneh tudi zapustila apartmajsko naselje. Oba dneva so s helikopterjem reševali tudi kužke in ob tem je Luka aktiviral še svojo mami Marijo Schnabl, ki sicer ni gasilka, da je prinesla priboljške za živali, ki so bile v stresu, saj niso vajene vožnje s helikopterjem.
Do Kamniške Bistrice so se po cesti prebili v manj kot tednu dni
Poleg tega so s helikopterjem v dolino Kamniške Bistrice vozili tudi določene osnovne življenjske potrebščine za tiste domačine, ki se niso želeli evakuirati, pripeljali so nafto za agregate in delovne stroje, da so lahko domačini začeli čistiti cesto z lastno mehanizacijo, s čimer so – tako Schnabl – zelo pripomogli, da je bila ta že v nekaj dneh prevozna. Tudi zaradi tega so lahko zelo hitro prišli do avtomobilov in avtodomov v Kamniški Bistrici, čeprav so turistom sprva dejali, da se glede na razsežnost poplav in zemeljskih plazov ter stanja cest še vsaj mesec dni ne bodo prebili do njih. »Vsi gradbeni delavci so naredili izjemno delo, tako da smo že v sredo oz. četrtek, torej po manj kot tednu dni, prišli do Kamniške Bistrice,« pojasni Schnabl in pove, da so že kmalu po tem organizirali tudi evakuacijo avtomobilov, »po trenutno dostopnih podatkih (pogovor je potekal 21.8., op.p.) nobeno vozilo od teh, ki so bili evakuirani, ni bilo poškodovano oz. ni nevozno.«
Turisti si bodo izkušnjo v Kamniku nedvomno zapomnili za vse življenje, a po zaslugi pripadnikov civilne zaščite, od gasilcev in gorskih reševalcev do policistov, vojakov, zdravstvenih delavcev in drugih, je bila pomoč na voljo in reševanje uspešno, s čimer se je zelo hitro po naravni nesreči njihovo stanje tudi normaliziralo, medtem ko se življenje na najbolj prizadetih območjih še precej časa ne bo vrnilo v normalne tirnice. »Ker se govori o 250-letnih poplavah, upamo, da bo s tovrstnimi situacijami prizaneseno prihodnjim generacijam in se bodo za to urili le iz naših načrtov, ki jih bomo v štabu sedaj – na podlagi novih izkušenj – posodobili,« zaključuje Schnabl.
* Povzeto po članku časopisa Heide Kurier, avtor Marcus Kautz, objavljeno 14. 8. 2023, prevod France Ivančič, prof. slov. in nem. (Vir: https://heide-kurier.de/schneverdingen-wir-sind-froh-dass-wir-noch-leben_Cp8)
