Zanesljivost, zvestoba, prijaznost, pripravljenost pomagati, disciplina, vedrost, pogum, plemenitost, spoštljivost, vedoželjnost, varčnost, zdrav življenjski slog. Naštete lastnosti predstavljajo dvanajst taborniških zakonov, po katerih naj bi živel in deloval vsak tabornik. V Rodu bistriških gamsov Kamnik, kjer letos praznujejo 60-letnico delovanja, kar bodo obeležili s tednom prazničnih dogodkov, ugotavljajo, da vse te lastnosti v zadnjih letih zopet prihajajo vse bolj do veljave.
Taborniška dejavnost v Kamniku se je začela leta 1963 v prostorih gimnazije Kamnik, ko je bila ustanovljena Četa bistriških gamsov. »Ime smo poiskali v naravi oz. so to kamniški simboli. Gams je simbol kamniških planin, Kamniška Bistrica pa je reka, ki teče skozi naše mesto in izvira pod kamniškimi Alpami. Leta 1982 se je četa poimenovala v Odred, kasneje pa v Rod bistriških Gamsov. Pravzaprav je že od leta 1926 v Kamniku deloval Gamsov Steg skavtov in planink, leta 1955 pa so taborniki najprej ustanovili Odred belih gora, ki je prenehal delovati, kasneje pa je ponovno zaživel pod sedanjim imenom,« o zgodovini kamniškega taborništva razlaga Taja Brinovec, tabornica in članica Rodu Bistriških gamsov že 25 let, ki je ob 60-letnici prevzela tudi naloge soorganizatorke dogodkov.
Po objavi članka v tiskani reviji Modre novice se nam je oglasil Bojan Pollak in pojasnil, da prvi začetki povojnega taborništva na Kamniškem spadajo v drugo polovico 50-tih let prejšnjega stoletja, taborništvo v Kamniku pa letos praznuje 63 let neprekinjenega uspešnega delovanja. »Leta 1959 se je z več strani porodila ideja, da bi tudi v Kamniku začeli bolj resno s taborništvom. Jeseni smo se tisti, ki nas je to zanimalo, udeležili izleta v Samotni mlin (Debevčev mlin pod Vodicami) skupaj s taborniki iz Domžal, ki so zelo uspešno delovali že nekaj let, in pa taborniki kluba VEPRI (VEseli PRIjatelji) iz Ljubljane. Tam so nam pokazali praktično taborniško dejavnost in življenje, nato pa še pomagali pri nastajanju same organizacije. Tako smo zbrali deset podpisov odraslih oseb, kot neke vrsto garancije, saj nihče, ki je bil takrat zraven, še ni bil polnoleten. 12. januarja 1960 smo imeli ustanovni občni zbor, kjer smo izbrali ime Bistriški gamsi in mene za načelnika, vodniki pa so bili še Mojca Drčar, Edo Golob in pozneje France Malešič. Leta 1960 poleti smo se skupaj z Domžalčani udeležili zleta ZTS v Lescah, naslednje leto smo imeli skupni tabor v Bohinju. Vse to zato, da smo se lahko učili tudi od Domžalčanov. Leta 1962 smo se začeli ločevati – takrat je en del taboril skupaj z Domžalčani, en del pa že samostojno na drugem prostoru, na katerem so nato, kakor mi je znano, Kamničani taborili ves čas, dokler ga niso preuredili v turistični kamp,« je pojasnil Pollak kot eden od ustanoviteljev taborniškega gibanja v Kamniku, ki je to dejavnost sicer zamenjal za alpinizem, a po duši ostaja tabornik in je vesel, da taborniško gibanje v Kamniku še vedno živi in se uspešno razvija.
Ko torej pogledamo v zgodovino, vidimo, da se v zvezi z ustanovitvijo rodu pojavljajo različne interpretacije, saj imajo kamniški taborniki le malo ohranjenih pisnih virov, ki bi natančno pričali o preteklosti. »Ogromno arhivskih dokumentov se je izgubilo, saj so nas v preteklosti veliko selili iz enega konca Kamnika na drugega,« pojasni Taja. Te selitve so bile stalnica vse do prvih let tega tisočletja, ko so s pomočjo Gorana Završnika, ki je takrat s kulturnim društvom upravljal dom kulture, v slednjem iz bivše projekcijske kabine uredili taborniško sobo. Ta je bila ob prevzemu sicer v slabem stanju, a taborniki so zavihali rokave, jo prebarvali, na novo položili pod ter uredili, tako da je zdaj že več kot 15 let njihov dom.
Otroke narava še vedno zanima
Ker se kamniški taborniki želijo čim bolj prilagoditi najmlajšim članom, pa tedenska enourna srečanja ne potekajo le v taborniški sobi, temveč že zadnjih 20 let tudi po posameznih kamniških osnovnih šolah. »Tako je lažje za otroke in starše, saj so večinoma doma v bližini šol, tako da je staršem prihranjena vožnja na srečanja. Moram poudariti, da so nas na šolah vedno lepo sprejeli in nam namenili prostor za brezplačno uporabo, tako da z vsemi lepo sodelujemo,« poudari Taja, ki je še posebej vesela, da so v zadnjem desetletju taborniško dejavnost razširili tudi na območje Tuhinjske doline.
Še pred desetletjem so imeli v kamniškem rodu zaradi poplave različnih drugih dejavnosti težave s pridobivanjem novih najmlajših članov, zdaj pa je članstvo stabilno. »Pred desetimi leti nas je bilo 60, danes nas je 110. Taborniške vrednote – nazaj k naravi, veliko aktivnosti, brez računalnikov in telefonov – se vračajo in zopet dobivajo veljavo,« opaža Taja.
Kamniški taborniki so zelo dejavni. Vključujejo se v različne dogodke v Kamniku, kot so čistilne akcije, Dobrodelni marec, Pohod ob reki, ki povezuje, sodelujejo pri vzpostavljanju Kreativne četrti Barutana, seveda pa imajo tudi ogromno taborniških dogodkov, od izletov, čajank do lova na lisico (otroška orientacija), orientacije, igre ilegalec in večdnevnih taborov. Sploh slednji so češnjica na vrhu torte. »Organiziramo zimovanje, pomladovanje in jesenovanje, to so krajši, tri- do štiridnevni tabori, nagrada pa je poletni tabor, ki traja deset dni in ga preživimo v naravi, nekje ob reki, v šotorih, brez elektrike … Čeprav so današnji otroci veliko časa pred raznimi zasloni, jih narava še vedno zanima,« razlaga Taja. Pri poletnem taboru imajo prednost člani, a če je prostora dovolj, sprejmejo tudi druge navdušence. »Vpisi v tabornike sicer potekajo septembra, oktobra se začne taborniško leto, a nikogar ne zavrnemo, četudi pride kasneje ali šele na taboru,« pove Taja.
Tabor pa ni samo zabava, temveč se na njem veliko naučijo tako medvedki in čebelice, tako se imenuje družina najmlajših članov, kot njihovi vodniki. »Vodniki, ki so stari 15 let, imajo v vodu otroke, stare 7 let. Zato se morajo tudi vodniki veliko naučiti o delu z otroki, odgovornosti, na kaj biti pozoren itd. Seveda pa so na taborih vedno prisotni tudi starejši, bolj izkušeni vodniki, ki olajšajo zadeve,« pravi Taja, ki je bila pred leti tudi sama vodnica, zato pravi, da je najlepši občutek, ko vidiš, da so nekoč “tvoji” otroci danes tudi sami vodniki, »tako veš, da si nekaj delal prav.«
Ob okroglih 60 tudi koncert in stand up večer
Ob 60-letnici so pripravili en teden dogodkov, s katerimi se želijo še bolj predstaviti širši javnosti. »Ob tem visokem jubileju naše društvo za člane, prijatelje, znance ter naključne mimoidoče pripravlja cel sklop dogodkov, od koncerta skupin Mi2, Before Time in Echoes (27. 5. v Samostanu Mekinje) do orientacijskega tekmovanja, pravljic za otroke in navsezadnje tudi stand up večera z Žanom Papičem, Rokom Škrlepom in Sašem Staretom (29. 5. v Domu kulture Kamnik). Vstopnice za koncert in stand up večer so na voljo na blagajni Doma kulture Kamnik, pa tudi na bencinskih servisih ter spletnem portalu mojekarte.si. Poleg tega organiziramo tudi dva bolj protokolarna dogodka, to bosta razstava in slavnostna akademija,« razkriva Taja.
Čeprav se je v teh 60 letih od začetka taborništva na Kamniškem spremenilo skorajda vse, taborniki gradijo svojo tradicijo na trdnih temeljih. »Že 60 let vzgajamo, usmerjamo, učimo in pomagamo mladim tabornikom rasti in dosegati cilje ter postati dobri člani družbe. Taborništvo je poseben način življenja, ki ostane v tebi in te spremlja tudi na kasnejših poteh v življenju. Zato radi rečemo, da je taborništvo šola za življenje,« zaključuje Taja.
