S številnimi dogodki so kamniški taborniki Rodu Bistriških gamsov obeležili 60-letnico svojega delovanja. Pripravili so pravljično dopoldne, orientacijsko tekmovanje, glasbeni koncert in nastop standup komikov, spomine ujeli v fotografsko razstavo, ki si jo še vedno lahko ogledate na zidovih nekdanje Smodnišnice ter preddverju doma kulture, vrhunec pa je praznovanje doseglo na slavnostni akademiji, kjer so se spomnili ključnih dogodkov iz preteklih desetletij, podelili pa tudi priznanja in zahvale zaslužnim članom ter podpornikom. Kot je povedal Matevž Vreš, starešina Rodu Bistriških gamsov, v prihodnje načrtujejo spomine, arhivske zapise oz. zgodovino rodu ob pomoči ustanovnih članov društva zapisati tudi v zbornik.
Rod Bistriških gamsov je danes ena od najstarejših delujočih mladinskih organizacij v Kamniku. Prvi ustanovni zbor takrat še Čete Bistriških Gamsov in začetki njenega delovanja segajo v leto 1960. Zaradi formalističnih zapletov ob registraciji in sočasni spremembi ljudske zakonodaje so bili kot društvo priznani šele tri leta kasneje. Tako obletnice društva praznujejo na izhodiščno leto 1963, čeprav se je zgodovina kamniških tabornikov začela kar nekaj let pred tem.
Delovanje roda je stabilno, trenutno šteje 110 članov. V zadnjih letih opažajo porast vpisa in zanimanja za taborništvo, kar pripisujejo popularizaciji taborništva, h kateri so pripomogli filmi, kot je, denimo, Gremo mi po svoje, hkrati pa tudi dejstvo, da so med cenejšimi in bolj dostopnimi dejavnostmi za otroke in mlade. V Kamniku se posamezni vodi namreč srečujejo na osnovnih šolah, kar precej olajša obiskovanje predvsem najmlajšim članom. Če so kamniški taborniki daleč naokrog znani po tem – tako je povedal starešina Vreš – da se znajo zabavati, jih lokalno ljudje poznajo po udeležbi na številnih dogodkih in okoljevarstvenih projektih ter prostovoljnih dejavnostih, tako da že od nekdaj uživajo velik ugled v družbi. K temu veliko pripomorejo tudi vrednote, ki jih taborniki zagovarjajo in so temelj njihovega delovanja. Zanesljivost, zvestoba, prijaznost, pripravljenost pomagati, disciplina, vedrost, pogum, plemenitost, spoštljivost, vedoželjnost, varčnost, zdrav življenjski slog. V skladu s temi naj bi živel vsak tabornik.
Cilj je ohranjati taborniške vrednote
Da želijo ohranjati taborniške vrednote in tradicijo ter v taborniškem duhu slediti potrebam mladih, je na slavnostni akademiji poudaril tudi Matevž Vreš, ki se je v svojem govoru sprva zahvalil predhodnikom. »Vaša neutrudna in nesebična prizadevanja so oblikovala naše društvo in širšo skupnost ter vplivala na mnoge mlade posameznike, ki so postali odgovorni, zavedni državljani. Hvala vam za vaš trud, ki je bil vedno usmerjen h gradnji mostov med ljudmi, krepitvi solidarnosti ter spodbujanju medsebojnega spoštovanja,« je dejal Vreš in se ozrl tudi v prihodnost, »kamniški taborniki si želimo nadaljevati in razvijati svojo vlogo pri vzgoji mladih v odgovorne in sočutne posameznike. Najbolj smo zavezani k razvijanju voditeljskih veščin, krepitvi timskih sposobnosti in spodbujanju ustvarjalnosti med našimi člani.«
Kamniški taborniki so pomemben del lokalne skupnosti, je dejal tudi kamniški podžupan Uroš Pirc, njihovo delo pa je opaženo tudi na državni ravni. »Vaš rod je eden najbolje delujočih na tem območju in v Sloveniji nasploh. Je pomemben del zveze, obljubljanskega območja in navsezadnje tudi vaše lokalne skupnosti. Tukaj ste aktivni, vidni in z zgledom izboljšujete svet od najbolj lokalnega roda navzven,« je dejala Jasna Vinder, starešina Zveze tabornikov Slovenije, ki je najštevilčnejša vzgojna mladinska organizacija v Sloveniji, pod okriljem katere trenutno deluje 70 rodov po vsej državi, hkrati pa je tudi del svetovnega skavtskega gibanja, ki ima po svetu več kot 54 milijonov članov. Ob okrogli obletnici so v Zvezi tabornikov Slovenije Rodu Bistriških gamsov podelili tudi zlato plaketo.
Spomini šestih generacij
V 60 letih se je nabralo veliko nepozabnih trenutkov, ki so sčasoma postali anekdote, taborništvo je oblikovalo življenja mnogo generacij. Tako so na slavnostni akademiji svoje spomine na taborniška leta z gosti v dvorani Doma kulture Kamnik delili predstavniki šestih generacij, ki so v kamniškem rodu pustili velik pečat. Ob tabornem ognju so se na slavnostni večer zbrali Mojca Drčar Murko, Dušan Letnar, Marko Pahor, Vesna Cvek, Martin Juvan in Hana Drofenik.
Na slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja. Pisno pohvalo Zveze tabornikov Slovenije za vztrajno in uspešno delovanje ter vestno izpolnjevanje programa zveze ter uspešno opravljeno pomembnejše delo ali organiziranje taborniške akcije v rodu ali širše ter za dejanja ki pomagajo k boljšemu delovanju organizacije so prejeli Andrej Jerin, Feliks Matoh Brelih, Ana Lucija Čuk, Jernej Čuk, Filip Jesenšek, Eva Drolec, Luka Bergant, Lenart Sušnik, Gašper Poljanšek, Rok Tavčar, Žiga Šuc, Evelin Kolar, Tomaž Sinigajda, Boštjan Jordan, Bojana Lužar, Teo Lužar, Žiga Sušnik, Rok Kosec.
Bronasti znak Zveze tabornikov Slovenije za najmanj petletno aktivno delo v taborniški organizaciji z doseženimi uspehi pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti so prejeli Jaša Ravnikar, Klemen Gaberšek, Maja Uranič, Nuša Ravnikar, Stin Brinovec, Matic Jordan, Domen Hribernik, Urša Strajnar, Hana Drofenik, Matevž Vreš, Matija Jerin, Daša Ravnikar, Jakob Weingerl in Urša Mikeli Sinigajda.
Srebrni znak Zveze tabornikov Slovenije za najmanj desetletno aktivno delo v taborniški organizaciji z doseženimi uspehi pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti so prejeli Darja Brinovec, Mark Babnik, Primož Jeras, Luka Drolc, Manca Smolnikar, Tjaša Jeras in Martin Juvan.
Zlati znak Zveze tabornikov Slovenije za najmanj 15-letno aktivno delo v taborniški organizaciji z doseženimi uspehi pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti sta prejela Aleš Brinovec in Danijela Brelih.
Spominski znak za 40 let članstva v taborniški organizaciji je prejela Vesna Cvek, ki je že prejemnica bronastega, srebrnega, zlatega znaka in tudi plakete Zveze tabornikov Slovenije. Slednjo je letos prejel Dušan Letnar za več kot 20-letno aktivno delo v organizaciji, posebne uspehe pri delu in njegov prispevek k razvoju organizacije.
V taborniški zvezi so se za pomoč in podporo kamniškemu rodu zahvalili tudi posameznim organizacijam, za podporo in pomoč pri logistiki, izvajanju aktivnosti, organizaciji dogodkov, sponzorstvo in donatorstvo pa so posamezniki in podjetja prejeli rodove zahvale.
Želijo si okrepiti sodelovanje z gorenjskimi rodovi
Čeprav je bila organizacija naporna, so kamniški taborniki zadovoljni z vsemi dogodki, s katerimi so obeležili 60-letnico delovanja društva. Poleg vseh običajnih aktivnosti, ki zaznamujejo njihovo leto (vodovi sestanki, poletni tabor, tekmovanja itd.), se bodo v prihodnje posvetili tudi širitvi sodelovanja. »Pred leti je na našem območju zamrlo sodelovanje s sosednjimi gorenjskimi rodovi. Zdaj se trudimo vse te rodove zopet povezati med seboj. Vzpostavila se je neformalna skupina Alpski prijatelji, ki nas povezuje v mladinskih dejavnostih, tako da upam, da to sodelovanje še okrepimo,« je povedal Vreš. Seveda pa bo njihov fokus še naprej usmerjen v domači Kamnik. »Naš cilj je bil in bo še naprej delo v dobrobit vseh prebivalcev Kamnika, lokalne skupnosti kot celote in tudi širše. S ponosom lahko rečemo, da smo postali del Kamnika, njegovega srca in duše,« pravi Vreš.
Zaključimo s taborniškim “mmmm”, mrmranjem, ki ga taborniki namesto ploskanja uporabljajo v znak odobravanja, saj naj z njim ne bi motili gozdnega miru, in je lepo podčrtal tudi taborniško vzdušje na akademiji.
