Danes je v Kamniku potekalo srečanje ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka s predstavniki občin. Poleg pregleda letos opravljenega dela na vodotokih je minister županji Domžal in županom Kamnika, Komende, Trzina in Mengša predstavil še osnutek letnega programa dela na vodotokih za prihodnje leto in načrtovana dela v letih, ki sledijo. Kot je povedal minister, je ogromno dela že narejenega, sanacijski program za leto 2025 pa za območje porečij srednje Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice predvideva 121 milijonov evrov, od tega polovico za kamniški del, ki je bil najbolj prizadet v lanski ujmi.
»Ugotavljam, da je bilo ogromno narejenega. Obseg del se je od običajnega povečal za petkrat ali desetkrat. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo junija letos v celoti zaključili intervencijska dela oz. zagotovili pretočnost rek na celotnem območju,« je o preteklih delih povedal minister Novak, o načrtovanih pa dejal, »pripravljamo se na nove rešitve, in sicer takšne, ki bi bile bolj odporne na podnebne spremembe in poplave.«
Prvi cilj, boljše vzdrževanje, je dosežen, sledi izdelava hidravlično-hidroloških študij
Sicer pa je minister povedal, da je s predstavniki občin razpravljal tudi o tem, kje bi še bilo dobro nadaljevati delo. »Vesel sem, da imamo kar nekaj skupnih načrtov. Pomembno je, da v Sloveniji po 30 letih pridemo do boljšega vzdrževanja, zdaj smo tam, nadalje pa, da se lotimo izdelave hidravlično-hidroloških študij za celotno območje, kar bomo uredili z zakonom, delno že zdaj s poplavno uredbo, ki jo delamo na novo. To bo financirala država. Računam, da bomo v prihodnjem letu izvedli te študije še za tista območja Slovenije, kjer jih še nimamo,« je dejal minister in izpostavil dobro sodelovanje države in lokalnih skupnosti, »skupaj z občinami se bomo lotili celovitih in povezanih ukrepov, poleg vodarskih tudi infrastrukturnih projektov in urejanja gozdnih ter občinskih zadev. To sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi je ključnega pomena. Vesel sem, da smo iz faze kazanja s prstom, kdo je kriv, prešli v fazo sodelovanja. Današnja srečanja kažejo, da smo na dobri poti.«
Poleg 121 milijonov evrov, ki so namenjeni izključno urejanju voda, sanaciji in pripravi rešitev, je država občinam namenila še dodatne zneske za sanacijo občinske infrastrukture in objektov, ki so bili poškodovani. »Občine na območju porečij srednje Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice so doslej prejele 18 milijonov evrov predplačil, od katerih so porabile več kot 12,5 milijona evrov. Še 4,5 milijona evrov prihaja v obračune. Občine morajo pripraviti končne dokumente identifikacije investicijskih projektov in podpisati pogodbe za sanacijo vseh del v petih letih, kot določa sanacijski načrt,« je pojasnil minister Novak in zatrdil, da bo večina teh del izvedena že v prihodnjih dveh letih. »Ozko grlo je predvsem zmogljivost projektantov. Kamniški del je že v veliki meri pripravljen, večina del bo izvedena v prihodnjih dveh letih,« je še povedal.
Slapar: Manj birokracije za večjo učinkovitost
Županja in župani občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin in Komenda so bili zadovoljni s posvetom in ministrovimi pojasnili. »Občina Domžale odlično sodeluje z občino Kamnik, Direkcijo za vode in ministrstvom. Pričakujemo, da se bo tako lepo, zgledno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Namignili smo ostalim občinam, da morajo biti lokalne skupnosti proaktivne in same zagotoviti določena občinska sredstva, vsaj za vzdrževanje vodotokov. Računati samo na državo dejansko ne bo šlo, z roko v roki se lahko veliko naredi,« je po posvetu dejala domžalska županja Renata Kosec.
Da sanacijska dela potekajo dokaj intenzivno, je poudaril kamniški župan Matej Slapar, ki je ministru povedal predvsem dvoje. »Moje glavno sporočilo ministru je bilo, da moramo stanje narediti boljše, kot je bilo prej. To pomeni, da ustvarimo boljšo ter odpornejšo infrastrukturo, pripravljeno na prihodnje naravne ujme. Drugo pomembno sporočilo, ki sem ga izpostavil, je potreba po manjši birokraciji. Država mora poskrbeti, da ljudem, ki so prejeli finančno pomoč, ne bo treba za vsak cent natančno dokazovati, kako je bil porabljen, saj je bilo v obnovo vloženih tudi veliko prostovoljnih ur in dela,« je dejal Slapar. Manj birokracije pa si kamniški župan želi tudi za občinske projekte: »Vemo, da moramo občine te investicije izpeljati v naslednjih dveh letih. Če bo zakonodaja preveč birokratska, če bo preveč postopkov, zapletov, potrebne dokumentacije in študij, ne bomo mogli ujeti časovnic. Območja so ogrožena že danes, zato moramo do končnih rešitev priti hitro.«
Dve veliki investiciji: zadrževalnik na Tunjščici in ureditev Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj
Poleg sanacijskih del in rednih vzdrževalnih del sta za območje predvideni tudi dve večji investiciji, ureditev Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj in gradnja suhega vodnega zadrževalnika na Tunjščici v občini Komenda. Prvi projekt bo potekal v dveh etapah – prva v vrednosti 1,8 milijona evrov bi se začela v začetku leta 2025, druga v vrednosti 4,3 milijona evrov pa predvidoma konec leta 2025. Projekt med drugim pomeni širitev struge in gradnjo nasipa.
Za zadrževalnik na Tunjščici so bile lani izvedene predhodne geološko-geomehanske in kemijske preiskave. Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP) za gradnjo je bila podpisana julija 2024. Rok za dokončanje DPP je marec 2025, sledi pridobivanje zemljišč, začetek gradnje pa je predviden v drugi polovici leta 2026. Ocenjena vrednost projekta je štiri milijone evrov. »Na tem območju bi moral biti niz zadrževalnikov, in sicer od Cerkelj na Gorenjskem do Komende in Mengša. Na ta način bi bilo zagotovljeno, da se takšne poplave ne bi več zgodile. Do takrat pa lahko le upamo na najboljše,« je povedal trzinski župan Peter Ložar in tako kot minister kot ozko grlo izpostavil pripravo projektne dokumentacije.
