Starejši ljubitelji alpskega smučanja ob navedbi imena Peter Müller ne ostanejo ravnodušni. Danes 66-letni Švicar je namreč v tem športu pustil močan pečat. Petnajst let je “dirkal” na najvišji ravni. Dvakrat si je nadel olimpijsko smukaško srebro. Bil je tudi svetovni prvak, v smuku kakopak. V tej kraljevski smučarski disciplini je med letoma 1979 in 1988 v svetovnem pokalu zmagal kar devetnajstkrat. Kot veteran se je našel v manj adrenalinskih, a izredno dinamičnih orientacijskih vzdržljivostnih športih. Konec maja je v Sloveniji nastopal na svetovnem veteranskem prvenstvu v orientaciji na gorskih kolesih.
Tri izmed štirih preizkušenj prvenstva je gostil Slovenj Gradec, eno Komenda. Tamkajšnji orientacijski klub – naslednje leto bo praznoval 20 let – se je namreč v preteklih letih zelo izkazal z organizacijo različnih tekem, pa jim je bila zaupana izvedba druge etape. Tekme na srednji razdalji. Peter Müller v Komendo s Koroške ni prišel ravno dobro razpoložen, saj se dan prej na preizkušnji s skupinskim startom ni izkazal. Na komendskem hipodromu je ciljno črto prečkal kot osmi v kategoriji veteranov nad 65 let. Dobrih deset minut za prvouvrščenim Fincem Arijem Kattainenom. Ob prošnji za pogovor nas je v ciljni areni samo “ubil” s pogledom. »Brez skrbi. Peter se bo pogovoril z vami. Še vedno je zelo tekmovalen, z današnjim rezultatom ni zadovoljen, pa je zato odreagiral tako čustveno,« nas je pomiril Petrov švicarski kolega, sledilo je prijazno povabilo v njihov boks. Mimogrede izvemo, da je naš švicarski gostitelj uvoznik priznanih blagovnih znamk športne opreme za švicarski trg. Pa da ima v Komendi športnega prijatelja. »V Sloveniji uživamo, še se bomo vrnili!« je poudaril zgovorni Müllerjev sotekmovalec. Za razliko od bivšega smukača ni prav nič razmišljal o pravkar končani tekmi in zgrešenih priložnostih za višjo uvrstitev. Medtem Peter v miru brezhibno očisti kolo, se osveži z brezalkoholnim radlerjem ter Craftov tekmovalni dres zamenja za prostočasno opravo. Nasmeh na njegovem obrazu nam da vedeti, da je nared za fotografiranje in pogovor …
Pravi profesionalec
Ko pričnemo s foto seanso, nas takoj “zmoti” skupina veteranov iz Češke in Slovaške, ki si je zažela fotografiranja s smukaško legendo. Peter jim kot Pravi profesionalec seveda ugodi, malce poklepetajo še o komendski trasi, nato mirno nadaljujemo. »Lepa trasa, lepa tekma, z rezultatom pa nisem zadovoljen, po nepotrebnem sem izgubil deset minut,« o razpletu komendske preizkušnje najprej pove nekdanji šampion, ki na tekmah pač ne popušča. »Z orientacijo sem se pričel ukvarjati takoj po končani smučarski karieri. Začel sem z orientacijskimi teki, prek dva tisoč sem se jih udeležil. Zaradi težav s koleni se teh ne udeležujem več, tekmujem samo na gorskokolesarskih orientacijskih tekmah. Ogromno časa preživim na gorskem in tudi cestnem kolesu. Vzdržljivostni šport v kombinaciji z orientacijo, sposobnostjo branja zemljevidov me je povsem prevzel. Izredno zanimivih in dinamičnih tekmovanj se nameravam udeleževati tudi v prihodnje,« pravi še vedno odlično pripravljeni športnik iz Zuga, ki se sicer ukvarja s prodajo športne opreme. V njegovi športni trgovini v Einsiedelnu je na voljo vrhunska oprema za športe na prostem. Sam ima poleg kolesarjenja najraje turno smučanje. »V Švici imamo 46 vrhov nad 4000 metri, petnajst sem jih s turnimi smučmi že osvojil, še trideset torej,« se nasmeji svetovni smukaški prvak iz Crans Montane leta 1987. Tam je blestela Slovenka Mateja Svet, a Ljubljančanke se Peter ne spominja prav dobro. Izpostavi Tino Maze pa Jureta Koširja, s katerim je pred leti igral golf na Bledu ter tudi, v kontekstu bivše države, sarajevsko olimpijsko izkušnjo. Tam je kljub bolezni osvojil smukaško srebro. Na Bjelašnici je za že pokojnim Američanom Billom Johnsonom, ki je bil v primerjavi z Müllerjem v smučarskem smislu bolj “muha enodnevnica”, zaostal le za 27 stotink. »V Sarajevo sem se vrnil pred desetimi leti. Vabljen sem bil na tekmo legend. Seveda so na dan privreli vsi olimpijski spomini, pa tudi opomini na nesmiselno vojno, ki je tam divjala kasneje,« o slovensko-jugoslovanskih spominih razmišlja umirjeni športnik, ki je na največjem športnem tekmovanju na drugi stopnički znova stal leta 1988 v Calgaryju. Tam je bil prvi sledilec rojaku Pirminu Zurbriggnu. Se še srečujeta? »Občasno se s smučarskimi kolegi še srečujemo. Odigramo kakšno partijo golfa in se ob tem malce zbadamo. Bolj pogosto kot Pirmina srečujem Ursa Kälina. Pa smukaških tekem v Wengnu seveda ne zamudim. Sicer alpsko smučanje spremljam prek televizijskih prenosov, nisem aktivno vpet v delovanje domače zveze, kakšnega kluba ali proizvajalca. Tudi rekreativno alpsko smučanje zame ni več aktualno. “Utrujena” kolena, na trdih in poledenelih progah pač ne bi zdržala. Moj smučarski svet je svet visokogorja. Turni vzponi in spusti so hkrati dobra priprava za orientacijske tekme,« o zimskem udejstvovanju pravi nekdanji smučarski as. Pogleda proti Kamniško-Savinjskim Alpam in doda, da imamo tudi pri nas zagotovo dobre pogoje za to aktivnost. »Kako daleč pa je Kranjska Gora? Tam sem tekmoval v evropskem pokalu, kasneje se kot smukač v Slovenijo seveda nisem vračal,« za konec še doda vedno bolj sproščeni in prijetni sogovornik. Je “neuspeh” v Komendi že pozabljen? Ob zadnjem vprašanju o poletnih izzivih je očitno, da ne. »Poleti bom tekmovalno aktiven. Upam, da bodo rezultati boljši kot danes tu, v Komendi,« v resnem tonu zaključi Švicar. Ekipa s Petrovim kapetanom, ki nas je povabil v boks, je nared za premik oziroma povratek v Slovenj Gradec. »Srečno, se vidimo!« pomahajo Švicarji. Müller tudi zadnja dva tekmovalna dneva prvenstva na Koroškem ni bil pri vrhu, komendsko 8. mesto je ostalo njegova najboljša uvrstitev na letošnjem veteranskem svetovnem prvenstvu, ki je pod okriljem Mednarodne orientacijske zveze prvič gostovalo v Sloveniji.
Konec maja smo bili priča izredno pestremu kolesarskemu dogajanju v komendski občini. Največ pozornosti športne javnosti v domačem kraju Tadeja Pogačarja je pritegnila cestna dirka za Veliko nagrado Gorenjske od Term Snovik do Zatrnika, ki je kolesarje vodila skozi Komendo. V organizaciji Pogi Teama je potekala Velika nagrada Občine Komenda, kjer je bil v središču cestno kolesarski podmladek. Dva dni pred omenjenima dogodkoma (petek, 19. maja) pa je kot uvod v kolesarski vikend Komenda gostila še tekmo (srednja razdalja) svetovnega veteranskega prvenstva v orientaciji na gorskih kolesih. Na prvenstvu – preizkušnje na dolgi razdalji, sprint in pa tekmo s skupinskim startom je gostil Slovenj Gradec – je sodelovalo nekaj manj kot štiristo kolesarjev. Poleg veteranov, ki so se za naslove merili v kategorijah od 35 pa vse do nad 85 let, so izvedli tudi "odprto" tekmovanje za mlajše kategorije in podmladek. Med veterani je tekmovalo 12 Slovencev, med njimi so bili tudi člani Orientacijskega kluba Komenda. Na komendski preizkušnji se je med elitno deseterico zavihtela njihova članica Tina Močnik, ki je v kategoriji nad 40 let zasedla 8. mesto.
Damijan Rifl
