sreda, 17 julija, 2024
28.8 C
Kamnik
28.8 C
Kamnik
sreda, 17 julija, 2024
28.8 C
Kamnik
sreda, 17 julija, 2024
28.8 C
Kamnik
sreda, 17 julija, 2024
DomovAktualnoSlovesnost ob dnevu upora proti okupatorju

Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju

V petek, 26. aprila, je v Parku Evropa potekala slovesnost ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, ko so obeležili 83. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte.

Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Aprila leta 1941 so okupacijske sile – Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele, odzivi na dogodke so bili različni, pri čemer pa sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani naj bi se na ustanovnem sestanku, v hiši književnika Josipa Vidmarja, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Da je praznik dan upora proti okupatorju dan, ko se spominjamo preteklih dogodkov, ki jih ne smemo nikoli pozabiti in nanje opozarjati, je v pozdravnem nagovoru povedala podžupanja Romana Učakar: »Dan upora proti okupatorju, je dan, ki zaznamuje začetek organiziranega oboroženega boja slovenskega naroda proti tujemu zavojevalcu, ki nam je med drugo svetovno vojno želel vzeti vso zgodovino in ukrasti našo sedanjost. In je tudi dan, ko se spominjamo poguma in odločnosti tistih, ki so se pred leti zoperstavili nasilju in krivicam. V tem dnevu ne gre le za spominjanje na preteklost, temveč tudi za opomin in vodilo za prihodnost. Sporočilo upora je sporočilo enotnosti, poguma in odločnosti v boju za svobodo, za pravico in za dostojanstvo vseh ljudi. Danes, ko stojimo skupaj, se zavezujemo, da bomo varovali dediščino borcev in bork. Zavedamo se, da je naša odgovornost, da ta sporočila prenašamo naprej, da ostajajo v srcih in mislih naših prihodnjih generacij. Vsak dan bodimo hvaležni za to, da imamo priložnost ustvarjati v miru in da imamo priložnost živeti v lokalni skupnosti, ki je razvojna. Naj bo današnji dan priložnost za povezovanje, za spoštovanje in za iskanje skupnih poti naprej v duhu sprave, razumevanja in miru!«

Slavnostni govornik, zgodovinar in član predsedstva sveta Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Zdenko Čepič pa je ob tej priložnosti med drugim poudaril: »Vsak korak v oblikovanju državnosti je bil v svojem obdobju, v različnih in takratnih pogojih, ki so vplivali na potek nastajanja države in na stopnjo njene samostojnosti. Kot ni bil Rim ustvarjen v enem dnevu, če ostanem le pri tej prispodobi in ne omenim svetopisemskega nastajanja sveta, je bil proces ustvarjanja slovenske državnosti, kar danes uživamo v samostojni in neodvisni državi republiki Sloveniji, dolg. Dejansko celotno “kratko 20. stoletje”, v katerem smo Slovenci ustvarili svojo državo, takšno, ki ima pogoje, značilne za državo: ozemlje, prebivalstvo in lastno, suvereno oblast. Nastajanje slovenske državnosti je povezano z ljudskim reklom, da gre v tretje rado. Graditev slovenske državnosti je bila v vseh treh primerih, o katerih je govora, tistem po prvi svetovni vojni, v drugi svetovni vojni in o osamosvojitvi leta 1991, ozko povezana z uporništvom. To se je resda kazalo na različne načine, odvisne pač od časa in razmer ali pogojev za izkazovanje odporništva. Pri tem je bilo odprništvo ali upor najbolj jasno izražen v času druge svetovne vojne z bojem proti okupatorju, ki je svojo osvajalno politiko naperil tudi proti slovenskemu narodu in ga želel izničiti. Želel je ozemlje, ampak tega brez slovenskega prebivalstva,« in na koncu dejal: »Žal lahko spremljamo danes več vojn, tako tisto v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu, konkretno v Gazi, ki imata obe veliko podobnosti z drugo svetovno vojno glede namena, ki ga izpovedujeta napadalca. Pa tudi glede na način, kako želi to doseči. Glede Gaze pa je mogoče – brez strahu glede obtožbe o protisemitizmu – reči, da gre tam za genocidnost po nacističnem vzoru in vzorcu z namenom doseč t. i. končno rešitev, o čemer so nacisti razmišljali in delovali glede popolnega uničenja Judov. Zgodovina se žal ponavlja. Nekdanja žrtev iz druge svetovne vojne je postala storilec zla in zločinov. Vojnih zločinov. Treba je storiti čim več, da bi se iz zgodovine in njene temne strani kaj naučili. Upanje ostaja, a realnost je v nasprotju s tem upanjem. Za konec le še: Živela Osvobodilna fronta slovenskega naroda!«  

Za udarne ritme je poskrbela Mestna godba Kamnik pod taktirko Anite Kiralj, za petje pa Teja Bitenc. V kulturnem programu smo slišali Pesem XIV. Divizije in Bilečanko ter odlomke Kajuhovih in Kosovelovih pesnitev. Za preplet misli in besed ter recitacije je poskrbel Goran Završnik, dogodek pa so obogatile zastavonoše.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
28.8 ° C
30.3 °
27.2 °
54 %
2.1kmh
75 %
sre
30 °
čet
30 °
pet
31 °
sob
29 °
ned
31 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoSlovesnost ob dnevu upora proti okupatorju

Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju

V petek, 26. aprila, je v Parku Evropa potekala slovesnost ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, ko so obeležili 83. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte.

Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Aprila leta 1941 so okupacijske sile – Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele, odzivi na dogodke so bili različni, pri čemer pa sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani naj bi se na ustanovnem sestanku, v hiši književnika Josipa Vidmarja, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Da je praznik dan upora proti okupatorju dan, ko se spominjamo preteklih dogodkov, ki jih ne smemo nikoli pozabiti in nanje opozarjati, je v pozdravnem nagovoru povedala podžupanja Romana Učakar: »Dan upora proti okupatorju, je dan, ki zaznamuje začetek organiziranega oboroženega boja slovenskega naroda proti tujemu zavojevalcu, ki nam je med drugo svetovno vojno želel vzeti vso zgodovino in ukrasti našo sedanjost. In je tudi dan, ko se spominjamo poguma in odločnosti tistih, ki so se pred leti zoperstavili nasilju in krivicam. V tem dnevu ne gre le za spominjanje na preteklost, temveč tudi za opomin in vodilo za prihodnost. Sporočilo upora je sporočilo enotnosti, poguma in odločnosti v boju za svobodo, za pravico in za dostojanstvo vseh ljudi. Danes, ko stojimo skupaj, se zavezujemo, da bomo varovali dediščino borcev in bork. Zavedamo se, da je naša odgovornost, da ta sporočila prenašamo naprej, da ostajajo v srcih in mislih naših prihodnjih generacij. Vsak dan bodimo hvaležni za to, da imamo priložnost ustvarjati v miru in da imamo priložnost živeti v lokalni skupnosti, ki je razvojna. Naj bo današnji dan priložnost za povezovanje, za spoštovanje in za iskanje skupnih poti naprej v duhu sprave, razumevanja in miru!«

Slavnostni govornik, zgodovinar in član predsedstva sveta Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Zdenko Čepič pa je ob tej priložnosti med drugim poudaril: »Vsak korak v oblikovanju državnosti je bil v svojem obdobju, v različnih in takratnih pogojih, ki so vplivali na potek nastajanja države in na stopnjo njene samostojnosti. Kot ni bil Rim ustvarjen v enem dnevu, če ostanem le pri tej prispodobi in ne omenim svetopisemskega nastajanja sveta, je bil proces ustvarjanja slovenske državnosti, kar danes uživamo v samostojni in neodvisni državi republiki Sloveniji, dolg. Dejansko celotno “kratko 20. stoletje”, v katerem smo Slovenci ustvarili svojo državo, takšno, ki ima pogoje, značilne za državo: ozemlje, prebivalstvo in lastno, suvereno oblast. Nastajanje slovenske državnosti je povezano z ljudskim reklom, da gre v tretje rado. Graditev slovenske državnosti je bila v vseh treh primerih, o katerih je govora, tistem po prvi svetovni vojni, v drugi svetovni vojni in o osamosvojitvi leta 1991, ozko povezana z uporništvom. To se je resda kazalo na različne načine, odvisne pač od časa in razmer ali pogojev za izkazovanje odporništva. Pri tem je bilo odprništvo ali upor najbolj jasno izražen v času druge svetovne vojne z bojem proti okupatorju, ki je svojo osvajalno politiko naperil tudi proti slovenskemu narodu in ga želel izničiti. Želel je ozemlje, ampak tega brez slovenskega prebivalstva,« in na koncu dejal: »Žal lahko spremljamo danes več vojn, tako tisto v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu, konkretno v Gazi, ki imata obe veliko podobnosti z drugo svetovno vojno glede namena, ki ga izpovedujeta napadalca. Pa tudi glede na način, kako želi to doseči. Glede Gaze pa je mogoče – brez strahu glede obtožbe o protisemitizmu – reči, da gre tam za genocidnost po nacističnem vzoru in vzorcu z namenom doseč t. i. končno rešitev, o čemer so nacisti razmišljali in delovali glede popolnega uničenja Judov. Zgodovina se žal ponavlja. Nekdanja žrtev iz druge svetovne vojne je postala storilec zla in zločinov. Vojnih zločinov. Treba je storiti čim več, da bi se iz zgodovine in njene temne strani kaj naučili. Upanje ostaja, a realnost je v nasprotju s tem upanjem. Za konec le še: Živela Osvobodilna fronta slovenskega naroda!«  

Za udarne ritme je poskrbela Mestna godba Kamnik pod taktirko Anite Kiralj, za petje pa Teja Bitenc. V kulturnem programu smo slišali Pesem XIV. Divizije in Bilečanko ter odlomke Kajuhovih in Kosovelovih pesnitev. Za preplet misli in besed ter recitacije je poskrbel Goran Završnik, dogodek pa so obogatile zastavonoše.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
28.8 ° C
30.3 °
27.2 °
54 %
2.1kmh
75 %
sre
30 °
čet
30 °
pet
31 °
sob
29 °
ned
31 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano